Bili so časi, ko bi dogodek, ki se je nedavno zgodil v Velenju, kjer je bronasti Tito ostal brez glave, vzbudil polemiko nacionalne razsežnosti. Tokrat so mediji o obglavljenju Augustinčićevega kipa sicer obširno poročali, na lokalni ravni je akcija nedvomno povzročila razburjenje in kresanje mnenj, a o kakšnem javnomnenjskem viharju res ne moremo govoriti.
To je morda znamenje zrelosti: polemike, povezane s simboli polpretekle zgodovine, nas razburjajo bistveno manj kot nekoč – nauk, ki ga bodo tudi politične stranke morale ponotranjiti v bližajoči se kampanji za državnozborske volitve.
Dejanje je tako padlo v gluho lozo splošne brezbrižnosti, skrbno skrite pod fasado klišejev o varovanju kulturne dediščine, spoštovanju javnega reda in miru ter sklicevanj na kazenski zakonik. »Ne dovolimo, da bi posamezni incidenti omajali vrednote, na katerih smo skupnost gradili desetletja,« so se odzvali na velenjski občini.
| Komentarji
Komentarji