Obubožani zmagovalci

Za Andrejem Fištravcem ni stranke, ki bi mu plačala kampanjo, lokalne »patrie« pa mu je ne smejo.

Objavljeno
06. marec 2015 20.14
Mariborska koalcija, z leve: Andrej Fištravec, župan MOM, Bernard Memon, Saša Pelko (skupina LžAF), 23.2.2015, Maribor
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika
Mariborski župan Andrej Fištravec in SD sta pol leta po lokalnih volitvah zaprla posebne račune za kampanje, čeprav nista plačala računov. Po zakonu jih smeta le s teh, že zaprtih računov.

Čisto mogoče je, da je podobnih strank in županov še več. A tega po pred letom reformirani ureditvi, katere glavni cilj je bil zagotoviti večjo transparentnost, še ni mogoče ugotoviti. Sistem po letu dni namreč še ne deluje najbolje. Celo to, da SD ni plačala računov, je javnosti skrito. Finančna poročila te stranke iz občin sicer niso označena za državno skrivnost in ne varujejo jih varnostniki. A ker nikjer niso objavljena, je učinek podoben. Če jih ne izbrskamo mediji.

Mogoč je pomislek, da je finančna nedisciplina razširjen pojav v državi in da je v primerjavi z milijardnimi luknjami v bankah, za katerimi so enaki neplačani računi, trideset tisoč evrov Andreja Fištravca ali še dobrih deset tisočakov več Dejana Židana popolnoma nepomembnih. V SD gre, če smo hudomušni, celo za napredek: pol leta po prejšnjih lokalnih volitvah jim je ostalo za skoraj pol milijona evrov neplačanih računov.

A »majhne« težave z denarjem vidimo v drugi luči, če spomnimo, da je moral predsednik SDS Janez Janša tik pred lanskimi parlamentarnimi volitvami v zapor, ker je sodišče presodilo, da je kot premier prejel obljubo financiranja stranke in s tem kampanj z razvpitim poslom Patria.

Za kakšno vsoto bi lahko šlo iz sodbe, katere pravne posledice (tudi zaporno kazen) je zadržalo ustavno sodišče, ni mogoče ugotoviti. A tudi zaradi te afere je večina strank z reformo pred dobrim letom prepovedala, da bi podjetja še smela karkoli plačevati politikom. S tem so onemogočili, da bi jim kampanje plačevala tista podjetja, ki denar pretežno pridobivajo s posli z državo ali občinami, kar je bilo prej več desetletij popolnoma legalno in običajno ravnanje. Da spomnimo: v času, ko je državi še vladal Janez Drnovšek, se za glasna medijska opozorila o korupcijskih tveganjih, ker podjetja politikom čisto po zakonu pod mizo plačujejo kampanje, ti še zmenili niso.

Posledica prepovedi so zdaj težave mariborskega župana Fištravca, za katerim ni stranke, ki bi mu plačala kampanjo, lokalne »patrie« pa mu je ne smejo. Kampanjo je imel, plačal pa ni. Malo manj je prepoved razlog za težave SD, ki računov ni plačevala že, ko je darila podjetij tudi pod mizo zakon še dovoljeval. SD iz volitev v volitve izgublja deleže, posledica je manj državnih dotacij in vse večje finančne težave. Drage kampanje, ki so jih vajeni iz preteklosti in jih ne zmorejo več, ne pomagajo.

Nastop na volitvah s kampanjo, za katero nimaš denarja, je kot zastonjsko kosilo, za katerim je račun, ki ga vedno nekdo plača. Je goljufija, ki je, ker gre za ravnanje vladarjev, vredna enake pozornosti, kot so je bančne milijarde ali razvpit in z dogajanjem zelo povezan propadli primer kupovanja osemkolesnikov.