Očiščenje

Anita Hill, mlada diplomantka Univerze Yale, je v začetku devetdesetih v kongresu pričala, kako jo je njen nekdanji nadrejeni, Clarence Thomas, nenehno spolno nadlegoval. Namesto pravice je dobila oznako »malce trčena in malce razvratna«, Thomas pa je postal sodnik ameriškega vrhovnega sodišča, kjer je še danes.

Četrt stoletja kasneje se zdi, da je družba naredila velik korak naprej pri razbijanju patriarhalnega reda, v katerem so po besedah ameriške feministične aktiviste Susan Brownmiller »moške genitalije orožje za sejanje strahu«. Lomijo se okovi, ki so žrtve vklepali v molk, grabežljivcem pa omogočali nekaznovano ravnanje.

Gibanje #tudijaz na družbenih omrežjih je številne ženske iztrgalo iz osame zlorabljenih in jih opogumilo, da so razkrile plenilsko ravnanje znanih in uglednih. Odmeva tudi v politiki, na obeh polih. V Alabami se zaradi strasti do mladoletnih deklet maje republikanska kandidatura sodnika Roya Moora. Včeraj je na dan prišlo spolno nadlegovanje demokratskega senatorja Ala Frankena, ko je bil še komedijant. Na glas govorijo o otipavalskih navadah nekdanjega republikanskega predsednika Georgea Busha starejšega, o zlorabah znova pripovedujejo žrtve njegovega demokratskega naslednika Billa Clintona.

Posebna ironija je, da se vse to dogaja v dobi Donalda Trumpa, amoralnega šovinista, ki je kljub številnim obtožbam o spolnih zlorabah in nenehnem dokazovanju svojega poniževalnega odnosa do žensk postal predsednik države. Morda je podoba brezsramnega človeka na vrhu oblasti celo pomagala sprožiti ta upor. Po nekaterih analizah naj bi bil občutek gnusa do predsednika eden od pomembnih vzrokov za republikanske poraze na volilni torek v prejšnjem tednu. Več kot dvajset tisoč žensk po vseh ZDA se je odločilo, da bo kandidiralo za javno funkcijo, kar je ogromno povečanje števila kandidatk. Mnoge med njimi pravijo, da jih je spodbudila prav izvolitev Trumpa.

Toda nekdanji zvezdnik resničnostne televizije, ki je svojo slavo po lastnih besedah izrabljal za spolno nadlegovanje, ni samo simbol skrajnega šovinizma, temveč utelešenje najslabših političnih vzgibov, ki so se posebno močno razpasli na ameriški desnici. Njegova politična kariera se je začela s komaj prikritim rasizmom izpraševanja, ali se je prvi temnopolti predsednik rodil v Afriki. Vzpon »neiskrenega, nesposobnega, neuravnovešenega in nemoralnega človeškega bitja« (kot Trumpa opisuje urednik časnika New Yorker David Remnick) je le vrhunec kulturne vojne, stopnjevane retorike in taktike republikanske stranke zadnjih dveh desetletij.

Kar morda najlepše kaže spolni škandal sodnika Moora. Vrh republikanske stranke je sklenil vrste v skupnem mnenju, da človek, obtožen pedofilskega ravnanja, res ni primerna izbira za ameriškega senatorja. Toda povsem sprejemljiva so se jim zdela njegova skrajna stališča, od groteskne homofobije do njegovih pozivov h kratenju pravic muslimanov. Zato ženski upor daje upanje, da #tudijaz ne pomeni le izžiganja spolnega nasilja, temveč vseh podobnih malignih idej.