Potem ko se je
v torek tik pred večerom nad Bejrut dvignila zlohotna goba, podobna tisti, ki jo običajno povzroči jedrska bomba, je guverner libanonskega glavnega mesta Marvan Aboud dejal, da gre za »nacionalno tragedijo, podobno Hirošimi«.
Žalostno naključje je, da so bližnjevzhodni biser, ki so ga imenovali »Pariz Vzhoda«, z eksplozijo amonijevega nitrata razrušili dva dni pred tem, ko so v Hirošimi zaznamovali 75. obletnico uničenja tega mesta, in pet dni pred tem, ko je minilo prav toliko let od jedrskega bombnega napada na Nagasaki.
Poleg tega se je vse to dogajalo sredi pandemije koronavirusa, ki je že tako strahotno obremenila bejrutski zdravstveni sistem, ki se zdaj
srečuje še z več kot 4000 ranjenimi v eksploziji. Zgodovinarji so nemudoma našli primerjavo s Halifaxom, atlantskim pristaniščem v Kanadi, kjer sta sredi prve svetovne vojne trčili dve ladji, polni streliva in kemikalij, kar je povzročilo eksplozijo, merjeno v kilotonah. To sovpadanje nas je navedlo na ključno vprašanje, katere katastrofe lahko in katerih ne moremo preprečiti ter h katerim znova težimo, kot da nam zgodovina ni dala dovolj jasnega poduka.
Preberite še: Apokaliptična jama je odgovornost političnih elit
In celo če – za zdaj – sprejmemo razmišljanje, da nismo mogli preprečiti, da je koronavirus v pol leta pomoril več kot 700.000 ljudi, potem povsem gotovo ne smemo niti za hip pomisliti, da ni mogoče izključiti tveganj za eksplozije, kakršni smo bili priče v Bejrutu. Še zlasti pa se nikakor ne smemo sprijazniti z razmišljanjem, da bi lahko bilo novo jedrsko orožje del naše prihodnosti.
Jedrska vojna je odvisna izključno od tega, ali jo bo sprožil človek, in tukaj niti v enem samem trenutku ne morejo biti izgovor nekakšni netopirji, še manj pa človeška malomarnost.
A 75 let po Hirošimi in Nagasakiju imajo ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija, Kitajska, Indija, Pakistan, Severna Koreja in Izrael okoli 13.400 jedrskih konic, od teh jih je 1800 v stanju visoke pripravljenosti. Ne le Hirošima in Nagasaki, tudi Bejrut in koronavirus razglašata preplah. Jedrsko orožje je treba uničiti, da bi imelo človeštvo možnost preživeti nesreče, ki jih ne more preprečiti. Vse je odvisno od nas.
