Odpadkov je vedno več, rešitev pa še ni
Komunalci pravijo, da učinkovitega zbiranja uporabnih stvari od vrat do vrat najbrž ne bodo organizirali.
Odpri galerijo
Kam z odpadki? KARIKATURA: Marko Kočevar
Kriza je mimo in količina odpadkov, ki jih proizvaja vsak od nas, se vsako leto poveča. V evropskem tednu zmanjševanja odpadkov to seveda ni dobra novica, posebej če ljudi še vedno razburjajo kupi odpadne embalaže in požari. Uradne statistike so sicer lepe, a hudič se skriva v podrobnostih in tudi velikih pomanjkljivostih.
Letos je ponovna uporaba glavna tema evropskega tedna. V sedmih centrih v državi ljudje za simbolične cene lahko kupijo 250 ton različnih že prej uporabljenih stvari. V tujini so prvi uporabniki takih centrov izobraženci, ki se zavedajo pomena ponovne uporabe za okolje, pa tudi kombiniranje starih in novih stvari je modno, pri nas se rabljene stvari le počasi otresajo znamke odpadkov.
Pri milijonu ton komunalnih odpadkov, ki nastanejo v Sloveniji na leto, je 250 ton malenkost. Zato bi bilo koristno, če bi imeli več centrov ponovne uporabe, komunale pa bi lahko po vzoru ponudnikov mobilnosti organizirale tudi zbiranje še uporabnih kosov pohištva, oblačil in drugega na domu, ne le na kupih kosovnega odvoza, saj ti vedno postanejo neuradni majhni centri ponovne uporabe. Kar ostane, je pogosto dejansko neuporabno. Ampak komunalci pravijo, da sistema zbiranja od vrat do vrat najbrž ne bodo organizirali.
V Sloveniji smo sprejeli ločeno zbiranje odpadkov za svoje, kažejo uradni podatki. Če je to res, je čas, da se ta sistem izboljša, saj je v zabojnikih za odpadno embalažo toliko nečistoč, da večino odpadne embalaže vozijo v sežig. To je zadnji še pogojno sprejemljiv način ravnanja z odpadki. Bistveno više v hierarhiji je recikliranje, za kar pa bo treba izboljšati ločevanje odpadkov in proizvajalci bodo morali delati embalažo iz ene vrste materiala, denimo plastike, seveda brez klora.
Na sistemskih ravneh so izzivi še večji. Zakaj vzeti rabljeno oblačilo, če je novo tako vabljivo poceni? Proizvajalce bo treba prisiliti, da opustijo prakse, ki uničujejo okolje in izkoriščajo otroško delo. Cene novih kakovostnih oblačil ne morejo ostati tako nizke. Glavna rešitev znotraj krožnega gospodarstva je najem storitev, ne aparatov, denimo komunikacij, ne telefona.
Letos je ponovna uporaba glavna tema evropskega tedna. V sedmih centrih v državi ljudje za simbolične cene lahko kupijo 250 ton različnih že prej uporabljenih stvari. V tujini so prvi uporabniki takih centrov izobraženci, ki se zavedajo pomena ponovne uporabe za okolje, pa tudi kombiniranje starih in novih stvari je modno, pri nas se rabljene stvari le počasi otresajo znamke odpadkov.
Pri milijonu ton komunalnih odpadkov, ki nastanejo v Sloveniji na leto, je 250 ton malenkost. Zato bi bilo koristno, če bi imeli več centrov ponovne uporabe, komunale pa bi lahko po vzoru ponudnikov mobilnosti organizirale tudi zbiranje še uporabnih kosov pohištva, oblačil in drugega na domu, ne le na kupih kosovnega odvoza, saj ti vedno postanejo neuradni majhni centri ponovne uporabe. Kar ostane, je pogosto dejansko neuporabno. Ampak komunalci pravijo, da sistema zbiranja od vrat do vrat najbrž ne bodo organizirali.
V Sloveniji smo sprejeli ločeno zbiranje odpadkov za svoje, kažejo uradni podatki. Če je to res, je čas, da se ta sistem izboljša, saj je v zabojnikih za odpadno embalažo toliko nečistoč, da večino odpadne embalaže vozijo v sežig. To je zadnji še pogojno sprejemljiv način ravnanja z odpadki. Bistveno više v hierarhiji je recikliranje, za kar pa bo treba izboljšati ločevanje odpadkov in proizvajalci bodo morali delati embalažo iz ene vrste materiala, denimo plastike, seveda brez klora.
Na sistemskih ravneh so izzivi še večji. Zakaj vzeti rabljeno oblačilo, če je novo tako vabljivo poceni? Proizvajalce bo treba prisiliti, da opustijo prakse, ki uničujejo okolje in izkoriščajo otroško delo. Cene novih kakovostnih oblačil ne morejo ostati tako nizke. Glavna rešitev znotraj krožnega gospodarstva je najem storitev, ne aparatov, denimo komunikacij, ne telefona.
