Tiskane izdaje
Janševe druge vladne koalicije ni več. Kaj drugega predsednik vlade in SDS danes, ko se izteče ultimat, skorajda ne moreta ugotoviti. To pomeni, da bodo naslednji tedni in meseci peklenski. Če je Janković zato, da bi z umikom omogočil nastanek nove koalicije, v soboto s težkim srcem vendarle zamrznil svoj predsedniški status, je od Janše pričakovati vse kaj drugega. Še nikoli doslej se ni umaknil in se zagotovo tudi tokrat ne bo. Pač pa bo z ognjem in mečem vse sile usmeril v cilj, ki ustreza velikima in starima strankama, torej SDS in SD. Predčasnim volitvam. Te utegnejo priročno odplakniti novinke in manjše stranke. Janša pa verjetno tudi računa, da mu bo trdna volilna baza, ki jo, kljub obtožnici, ovadbam in ugotovitvam protikorupcijske komisije, še vedno ima, povrnila vsaj del hudo načete legitimnosti.
Dejstvo je, da se je del politike, zlasti manjše stranke vladne koalicije, po razkritju, da oba prvaka nista opravila testa integritete, odzval ostreje kot kdajkoli prej. Nedvomno tudi zaradi upora zmobijev zoper sprevrženost elit. Največji pritisk na Janšo prihaja od njegovih političnih zaveznikov. In tudi Janković se zagotovo ne bi umaknil, če ne bi v njegovih vrstah ugotovili, da je »včasih pač treba žrtvovati kraljico«. Tako pač deluje politika, še zlasti, če se bori za preživetje.
Ljudstvo pa, ki zahteva radikalne spremembe, (še) nima razlogov za slavje. Janševa vlada se verjetno poslavlja, a vsi sedanji politiki in vsi problemi države ostajajo enaki kot prej. Zelo verjetno je, da se bodo v prihodnjih mesecih le še stopnjevali. Pot do predčasnih volitev namreč ni niti kratka niti enostavna. Bistveno krajša je do prehodne vlade, ki jo zahtevajo protestniki. A za to bi potrebovali dogovor, novo soglasje, ne pa politični ogenj in led. Spremembe prihajajo, a pot bo še dolga.
