Ojačani škornji in teflonski minister
Minister je poleg količine v rokah imel še referenco, ki jo Alpina potrebuje, pa tega pogajalskega orodja ni izkoristil.
Odpri galerijo
Minister je poleg količine v rokah imel še referenco, ki jo Alpina potrebuje, pa tega pogajalskega orodja ni izkoristil. Karikatura: Delo
Zgodba o slabo obutih vojakih, ki se vleče že več kot eno leto in je bila med vzroki za padec načelnika generalštaba, dobiva epilog. Vojska oziroma obrambno ministrstvo pod vodstvom prekaljenega nakupovalca ministra Karla Erjavca kupuje 36.110 parov vojaških škornjev za slabih 5,4 milijona evrov.
Pohvalno je, da se je ministrstvo podvizalo in od lanskega februarja do konca letošnjega poletja skozi blodnjak pravil javnega naročanja izpeljalo nabavo 36.110 parov škornjev za 6492 vojakov stalne sestave in 710 pripadnikov rezervne sestave. Če vojska neprestano tarna nad kronično kadrovsko podhranjenostjo, zdaj vsaj vojaki ne bodo imeli vzroka za tarnanje, da jim manjka škornjev, v povprečju bo vojska imela na voljo po pet parov za vsakega vojaka, z rezervisti vred.
To, da so škornje kupili pri domači Alpini, je najmanj, kar bi od vojske kot po definiciji domoljubne ustanove pričakovali. Alpina je v sodelovanju s slovenskimi vojaki tudi razvijala svojo vojaško obutev in v preteklosti so že mnogi pohvalili rezultat tega sodelovanja. Dejstvo, da so obuli domačo vojsko, je za Alpino lahko več kot dragocena referenca pri morebitnih prihodnjih vojaških poslih v tujini. Zvišanje cene para Alpininih škornjev iz prejšnjih nabav za dobrih 43 odstotkov na okoli 115 evrov bi se morda celo dalo utemeljiti z ojačitvami in izboljšavami, ki jih navzven sicer ni videti, vojaki pa naj bi jih na terenu čutili.
Častniki ob pogovorih o tovrstnih nabavah zaradi številnih napak in »napak« pri preteklih nabavah vojaške opreme ne morejo več skrivati skepse in sarkazma. Argumentu o ojačitvah se zgolj kislo nasmehnejo v upanju, da tokratna nabava ni »ojačana« s kakšno provizijo. Takšno skepso bi človek z lahkoto zavrnil, če na svetovnem spletu ne bi videl telefonske številke industrijske prodajalne Alpine – tam lahko par vojaških škornjev vsak med nami kupi za 102 evra z DDV vred. Torej za 13 evrov manj, kot bo za par odštel minister, kupec 36.110 parov škornjev. Minister je poleg velike količine v rokah imel še referenco, ki jo Alpina potrebuje, pa tega pogajalskega orodja ni izkoristil. Upravičeno bi se lahko vprašali, zakaj.
Pohvalno je, da se je ministrstvo podvizalo in od lanskega februarja do konca letošnjega poletja skozi blodnjak pravil javnega naročanja izpeljalo nabavo 36.110 parov škornjev za 6492 vojakov stalne sestave in 710 pripadnikov rezervne sestave. Če vojska neprestano tarna nad kronično kadrovsko podhranjenostjo, zdaj vsaj vojaki ne bodo imeli vzroka za tarnanje, da jim manjka škornjev, v povprečju bo vojska imela na voljo po pet parov za vsakega vojaka, z rezervisti vred.
To, da so škornje kupili pri domači Alpini, je najmanj, kar bi od vojske kot po definiciji domoljubne ustanove pričakovali. Alpina je v sodelovanju s slovenskimi vojaki tudi razvijala svojo vojaško obutev in v preteklosti so že mnogi pohvalili rezultat tega sodelovanja. Dejstvo, da so obuli domačo vojsko, je za Alpino lahko več kot dragocena referenca pri morebitnih prihodnjih vojaških poslih v tujini. Zvišanje cene para Alpininih škornjev iz prejšnjih nabav za dobrih 43 odstotkov na okoli 115 evrov bi se morda celo dalo utemeljiti z ojačitvami in izboljšavami, ki jih navzven sicer ni videti, vojaki pa naj bi jih na terenu čutili.
Častniki ob pogovorih o tovrstnih nabavah zaradi številnih napak in »napak« pri preteklih nabavah vojaške opreme ne morejo več skrivati skepse in sarkazma. Argumentu o ojačitvah se zgolj kislo nasmehnejo v upanju, da tokratna nabava ni »ojačana« s kakšno provizijo. Takšno skepso bi človek z lahkoto zavrnil, če na svetovnem spletu ne bi videl telefonske številke industrijske prodajalne Alpine – tam lahko par vojaških škornjev vsak med nami kupi za 102 evra z DDV vred. Torej za 13 evrov manj, kot bo za par odštel minister, kupec 36.110 parov škornjev. Minister je poleg velike količine v rokah imel še referenco, ki jo Alpina potrebuje, pa tega pogajalskega orodja ni izkoristil. Upravičeno bi se lahko vprašali, zakaj.
