Parada je uspela, kaj zdaj?

Sarajevo je bilo strpno pred nedeljo in bo strpno po nedelji do vseh. Žal tudi do politikov, ki se že dve desetletji napajajo iz delitev med ljudmi.

Objavljeno
09. september 2019 19.15
Posodobljeno
09. september 2019 19.15
Na nedeljski paradi ponosa v Sarajevu se je zbralo okoli tri tisoč ljudi, ali je zgolj zaradi uspele parade družba v Bosni in Hercegovini v resnici bolj strpna, pa je bolj kot ne retorično vprašanje. Foto Dado Ruvic Reuters
»Kako je Sarajevo izdelalo test strpnosti in v nasprotju s sosedi mirno pospremilo prvo parado ponosa«. Naslov z enega od bosansko-hercegovskih spletnih portalov lepo kaže, za kaj je v resnici šlo pri nedeljski paradi po ulici Maršala Tita v Sarajevu. Mestu, ki je od nekoč slovelo po tem, da toplo sprejme vsakogar, a se hkrati ne vtika v nikogar, je s krepitvijo konservativizma po vojni ta podoba začela bledeti, zdaj pa je spet zablestela v polnem sijaju.

Parada za uveljavitev človekovih pravic in dostojanstvo LGBT skupnosti ter vseh manjšin je pokazala civilizirano plat Sarajeva. Žal pa civilizirana plat Sarajeva, ki se je izkazalo za bolj svetovljansko od Beograda ali Splita, ni dovolj bleščeča, da ne bi opazili temne plati tega istega kovanca. Dejstvo je, da je okoli tri tisoč udeležencev parade varovalo več kot 1100 policistov na od preostanka mesta povsem izolirani ulici. Žal mesto na območju nekdanje Jugoslavije takšen test strpnosti prestane že, če ne teče kri ljudi z mavričnimi zastavami ali če udeleženci domov ne odidejo popljuvani.

Sarajevčanov miren konec parade ni presenetil, a podobne parade si v manjših in etnično homogenih krajih v BiH ni mogoče predstavljati. Sarajevo je bilo strpno pred nedeljo in bo strpno po nedelji do vseh. Žal tudi do politikov, ki se že dve desetletji napajajo iz delitev med ljudmi. Delitvi po etničnih in verskih šivih sta najpogostejši, zato se veliko ljudi v BiH lahko poistoveti z udeleženci parade. Vsak državljan BiH je nekje v svoji državi pripadnik neke manjšine, ki je v najboljšem primeru zgolj prezrta, v najslabšem pa zatirana.

V BiH ni treba biti del gejevske skupnosti, da bi razumeli, kako odrinjen je pripadnik gejevske skupnosti. V eni najrevnejših držav v Evropi veliko ljudi živi odrinjenih na rob družbe (ne glede na njihovo spolno usmerjenost). Kako drugače kot odrinjeni naj se počutijo ljudje v državi, v kateri nemočna tožilstva in sodišča ne najdejo morilcev otrok? V kateri pravosodje ne zna, ne more ali ne želi preganjati korupcije med politiki, kjer si tajkuni lahko dovolijo vse, česar si navadni državljan ne sme niti drzniti pomisliti?

BiH, ki ima uradno nekaj več kot tri milijone prebivalcev, se tudi zato prazni. Od leta 2013 do danes je državo zapustilo od 17.000 do 30.000 ljudi na leto. Banjaluški demograf Aleksandar Čavić opozarja, da že danes več državljanov BiH živi zunaj meja svoje domovine kot doma. Čavić katastrofalno demografsko sliko ne pripisuje zgolj slabim plačam.

»Negotovost, odsotnost dolgoročnih načrtov, popolna odsotnost želje, da bi otroke vzgajali v sistemu, v katerem vladajo nepotizem, sorodstvene vezi in podobne anomalije, družba, ki se vrti v krogu in neurejena družba v najširšem pomenu besede, to so vse težave. Denar sploh ni ključni dejavnik pri odločitvi človeka, da zapusti BiH,« je dejal Čavić.

Dan po uspešni paradi v Bosni in Hercegovini ni nič lažje živeti kot dan pred njo. Starša marca lani ubitega 21-letnega Davida Dragičevića dan po paradi še vedno ne vesta, kdo jima je ubil sina in kakšno vlogo je pri tem umoru imela policija. Državljana BiH Dervo Sejdić in Jakob Finci še vedno ne smeta kandidirati za poslanca ali za člana predsedstva, in to zgolj zato, ker se opredeljujeta za Roma oziroma Juda, ne pa za Srba, Hrvata ali Bošnjaka.

Niti deset let stara sodba Evropskega sodišča za človekove pravice jima ni v pomoč. Dan po paradi je Sarajevo še vedno prestolnica nefunkcionalne države, kjer se otroci v šolah učijo tri različne materne jezike, ki so različni zgolj pogojno, tri različice polpretekle zgodovine in tri različne verouke. Tudi dan po paradi je država odvisna od miloščine ljudi, ki so jo zapustili, saj ti pošljejo domov na leto štiri milijarde evrov oziroma 11 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ampak parada jim je pa le uspela.