Parkirišče bo kaplja v morje

Mestni avtobusi tam, kjer ni rumenih pasov, niso prava alternativa.

Objavljeno
12. september 2019 18.01
Posodobljeno
12. september 2019 18.01
Pri Jelenu se Celovška zoža v dvopasovnico. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Dograditev parkirišča P+R Stanežiče ob severni gorenjski dvopasovni vpadnici v prestolnico običajnih kolon ob konicah in zastojev na Celovški cesti ne bo odpravila – tako kot jih tudi druga niso. V nekdanji gramoznici bo sicer 387 parkirnih prostorov za osebna vozila in postajališče za dve liniji mestnega potniškega prometa, ne bo pa železniškega postajališča.

V prestolnico prihaja vsak dan, brez študentarije, sto trideset tisoč delovnih migrantov. V Mednem je bil lani izmerjen povprečen letni dnevni promet – torej skupaj z vsemi konci tedna, počitnicami in nočnimi urami – 21.595 vozil, od tega je bilo 18.606 osebnih vozil. Podatka, koliko jih z avtoceste zavije na Celovško cesto, ni, so pa na tej lani v Dravljah, tik pred severno obvoznico, namerili štirideset tisoč vozil, od tega natančno 35.832 osebnih vozil. V Ljubljani je po naših spomladanskih ocenah skupaj, zaokroženo navzgor, 23.000 javnih parkirnih mest.

Parkirišče P+R Stanežiče tako ne bo bistveno vplivalo na zmanjšanje prometa na Celovški cesti, v Dravljah bo, recimo, za odstotek manj vozil. Ob tolikšni zmogljivosti je tudi vprašljivo, ali bi bila gradnja železniškega postajališča racionalna. Lokacija P+R Stanežiče je v več pogledih nekoliko nerodna. Od avtocestnega priključka je oddaljena skoraj poldrugi kilometer, voznik, ki se je po avtocesti pripeljal do Šentvida, bo težko spet zavil proti Gorenjski in se potem po isti cesti odpeljal v Ljubljano z mestnim avtobusom. Posebno dokler bo Celovška še dvopasovna. Podobna ugotovitev velja za tiste, ki se v mesto vozijo spod Šmarne gore. Končno imajo mestni avtobus tudi doma.

Skozi Medno prihajajo v Ljubljano ljudje iz Medvod in škofjeloške okolice. Spodbuda železniškemu potniškemu prometu – potem ko bodo Slovenske železnice imele dovolj spodobnih vlakov in na enotirni progi težje uveljavljen taktni vozni red – bi bila parkirišča P+R ob železniških postajah, posebno v Škofji Loki. Avtobusi pač niso čisto prava alternativa, saj tako kot osebna vozila stojijo na Celovški vse do križišča s Šišensko in Litostrojsko, kjer se šele začne rumeni pas. In še to le v smeri proti centru.

Štiripasovnica od Jeprce in Medvod proti Ljubljani je bila predvidena že ob gradnji gorenjske avtoceste. In je še desetletja pozneje le v načrtih, ki zdaj predvidevajo fazno gradnjo od Šentvida do križišča za Presko pred Medvodami po trasi državne regionalne ceste. Bliže realizaciji je morda kilometrski odsek štiripasovnice (skoraj) do P+R Stanežiče, a je gradnja odvisna od odkupa zemljišč. Ker je okolica pozidana, podobno kot je pozidana na Dolenjski cesti proti Škofljici, kjer so lani, mimogrede, na dan našteli povprečno 17.000 vozil, od tega 15.000 osebnih vozil, uresničevanje ne bo preprosto. Če nejasnosti, kdo naj bi štiripasovnico sploh gradil, infrastrukturna direkcija ali avtocestna družba, ki načelno gradi cestninske ceste, tu obravnavana štiripasovnica pa naj ne bi bila cestninska, sploh ne omenjamo.

Tako kot morda ni omembe vreden polni priključek z avtoceste na Celovško cesto iz Šentviškega predora in obratno, saj ob sedanji avtocestni infrastrukturi posebnega prometa niti ni mogoče pričakovati. Služi pa kot ničvreden argument, da Celovška še ni razširjena, ker ta priključek še ni dograjen.