Tiskane izdaje
Matjaža Kovačiča, nekdanjega predsednika uprave NKBM, Mariborčani videvajo, kako brezskrbno poseda ob kavi v središču mesta. Razkritja o poslovanju banke v času njegovega mandata se ga očitno ne dotaknejo.
Eden izmed tistih, ki jih je takrat prav ta banka velikodušno zalagala z denarjem, je tudi Matej Raščan. Ta isti Kovačič se je, ko je bil Raščan na vrhuncu poslovne »kariere« – zdaj pa ga zaradi dolgov, ki gredo v milijone evrov, mrzlično iščejo upniki –, vozil z njegovim mercedesom in se udeleževal zabav za mariborsko elito v podjetnikovem penthousu oziroma dveh luksuznih dupleksih na vrhu stanovanjskega bloka v središču štajerske metropole.
Kovačiču se v naši pravni državi ni in se najbrž tudi ne bo zgodilo nič, Raščan pa, tudi s pomočjo državnih sodišč, uspešno skriva svoje mariborsko nepremičninsko premoženje pred upniki. Do pred kratkim je veljalo, da ima v omenjenem bloku le dve manjši stanovanji. S pomočjo oseb in podjetij iz afere Orion ju je že poskušal »zavarovati«, a so mu načrte prekrižali upniki. Ti pa očitno niso vedeli, da se nad tema stanovanjema skriva nepremičninski zaklad – luksuzni stanovanji.
Tudi ti stanovanji, ki jih je od Danice Škrinjar kupil pred leti, Raščan poskuša skriti pred upniki. To mu je s prevaro sodišča oziroma njene zemljiške knjige tudi uspelo.
Škrinjarjevi, ki, kakor kaže, sodeluje z Raščanom, je namreč dupleksa uspelo vpisati v zemljiško knjigo, s čimer so upniki postavljeni v nemogoč položaj. Na mariborskem okrajnem in okrožnem sodišču trdijo, da je bilo vse v skladu s pravili.
Mi smo dokazali, da še zdaleč ne. Škrinjarjeva je namreč za vpis v ZK potrebovala soglasje vseh lastnikov stanovanj in jih tudi dobila. Denimo od britanskega podjetja The E-Emporium iz ozvezdja afere Orion, ki se predstavlja kot lastnik dveh manjših Raščanovih stanovanj, čeprav to po uradnih evidencah nikoli ni bil.
Zemljiška knjiga je Škrinjarjevi oziroma Raščanu nasedla tudi pri pooblastilu za soglasje za vpis v ZK, ki ga je izdalo omenjeno podjetje in ki sploh ni namenjeno temu uradnemu postopku. Vse, kar smo v Delu razkrili, nakazuje, da je zemljiška knjiga, vedé ali nevedé, tako kakor Škrinjarjeva, postala del Raščanovih manipulacij in nezakonitega skrivanja premoženja pred upniki. Na sodišču trdijo, da ni tako. Mi pa sodimo, da bi se morali v primer, ne nazadnje gre za ugledno sodno ustanovo, najodgovorneje za vladavino prava, nekoliko resneje poglobiti.
A si ne delamo iluzij. Tudi predstavnike sodišča, ki jih, kakor kaže, ne zanimajo ozadja in resnični vzroki nujnih postopkov vpisa lastninske pravice, bomo videvali na kavi v središču mesta. V nasprotju s Kovačičem pa vendarle upamo, da bodo tam sedeli brez slabe vesti in očitkov, da so pomagali pri demontaži pravnega reda. V službi so namreč prav zato, da to preprečujejo. Bodo torej odprli »primer penthouse«?
