Tiskane izdaje
Dve leti in tri dneve mineva od slovenskega vstopa v OECD. Pred vstopom v organizacijo je morala Slovenija izpolniti nekaj zavez. Ena od njih bi lahko (če bi nova članica zaveze upoštevala) spremenila globoko zakoreninjene folklorne običaje, značilne za slovensko ekonomsko-politično prizorišče. OECD namreč ne dopušča vmešavanja politične oblasti v konkretne poslovne odločitve podjetij, ki so v državni lasti.
Da bi Slovenija dosegla ta standard, je maja 2010 z zakonom o upravljanju državnih kapitalskih naložb ustanovila posebno centralizirano agencijo, ljubkovalno imenovano AUKN. Agencija naj bi zagotavljala, da bo Slovenija ustrezno izvajala strateško načelo OECD o preprečitvi vmešavanja politične oblasti v dnevno poslovanje podjetij v državni lasti.
Tik pred drugo obletnico članstva v OECD je Slovenija iz Pariza dobila pomenljivo pismo. Sekretariat OECD vljudno opozarja, da vizije nove vladajoče koalicije o upravljanju kapitala v državni lasti vzbujajo resne dvome.
Načrtovana ustanovitev Slovenskega državnega holdinga po ocenah OECD nima varovalk, ki bi preprečile politizacijo upravljanja podjetij v državni lasti. Hkrati ni jamstev, da bi državni holding deloval dovolj pregledno.
Ker je Slovenija v organizaciji novinka, bi morala pravila lepega vedenja, ki veljajo v klubu, toliko bolj spoštovati. Z zvijačami, ki politični oblasti še bolj odpirajo vrata v upravljanje podjetij v državni lasti, je Slovenija, kot navajajo viri, ki poznajo pariški utrip, pičli dve leti po vstopu v klub najrazvitejših držav zakockala verodostojnost.
V slovenski politiki verodostojnost sicer ni valuta z visoko vrednostjo. V OECD pa je. Slovenija je domače folklorne navade žal poskušala presaditi v mednarodno okolje.
