Plača za prava razmerja

Drevo življenja.
Fotografija: Karikatura dneva. Foto Marko Kočevar
Odpri galerijo
Karikatura dneva. Foto Marko Kočevar

Slovenija se zadnja leta praviloma uvršča zelo visoko na lestvicah pisane palete inštitutov in organizacij, ki merijo blaginjo otrok. Iz teh podatkov bi lahko sklepali, da Sloveniji uspeva v življenje spravljati načelo socialne države, ki skrbi, da imajo najšibkejši v družbi, kolikor je mogoče, enake možnosti za razvoj svojih potencialov. Da se kot družbeni ustroj z vsemi podsistemi obnaša kot razvita skupnost, občutljiva na stiske in za dostojanstvo posameznika. Ali se lahko s to trditvijo strinjamo? Odvisno od tega, koga vprašate.

Tisti, ki so v državi odgovorni za socialno politiko in trg dela, so nedvomno pred velikim izzivom – v času, ko beležimo najboljše rezultate pri zmanjševanju brezposelnosti in višanju deleža aktivnega prebivalstva, se število odvisnih od denarne socialne pomoči povečuje, posebej skrb zbujajoče pa je, da je najštevilčnejša skupina med njimi stara med 26 in 50 let, torej v življenjskem obdobju, ko naj bi bili najbolj aktivni in produktivni.



OECD je v svojem poročilu Povezovanje ljudi z zaposlitvami novembra 2016 Slovenijo opozoril, da je pri slabo plačanih delovnih mestih razlika v prihodkih med tem, ali je nekdo zaposlen ali prejema socialne transferje, premajhna, da bi delovala spodbudno. Od takrat se je minimalna plača povečala za 50 evrov bruto, denarna socialna pomoč pa za 100 evrov neto. Danes več kot 5700 polno zaposlenih hkrati prejema tudi denarno socialno pomoč, ker je njihova plača prenizka. In tu je bistvo problema. Ne bi smelo biti sprejemljivo, da zaposlen človek ne zasluži dovolj, da bi lahko preživel od svojega dela. V sistemu, ki to omogoča, pa je treba predvsem problematizirati višine plač, da bodo razmerja prava.