Po čem želite, da si vas zapomnimo?

Iz Bruslja je prejšnji teden prišla napoved, da bo Slovenija še naprej rasla. Ne le letos, tudi prihodnje leto bo po bruseljskih napovedih Slovenija med najhitreje rastočimi državami v EU. Zato bi bilo precej neizvirno ob bok tej napovedi strašiti s suhimi leti. Ampak pred volitvami se pogovarjamo o prihodnjih štirih letih. Si upate staviti, da bo takšna gospodarska rast brez strukturnih sprememb trajala še štiri leta? Odločamo se namreč o tem, kakšno Slovenijo si želimo leta 2022. Si lahko zamislite sebe štiri leta starejše? Kaj želite v tem času doseči, tako v karieri kot v zasebnem življenju, kaj želite omogočiti svojim potomcem, za kaj si boste prizadevali, da bi to dosegli? Kaj želite ustvariti, da jim boste v prihodnje to lahko razdelili? Po čem želite, da si vas zapomnijo?

Psihologi zmožnosti s prihodnjimi izzivi pri otrocih merijo z Marshmallowim testom, ki ga je konec 60. let prejšnjega stoletja razvil psiholog Walter Mischel. Z njim je meril voljo otrok, ali bodo pojedli piškot kot majhno nagrado takoj ali pa so zmožni počakati četrt ure in kot nagrado za čakanje dobiti dva piškota. Slovenski politiki so pred podobnim testom: ali je njihov domet, da ustvarjeno razdelijo takoj, se morajo pri tem celo zadolžiti, ali pa znajo voditi takšne politike, ki ne bodo sproti vse porabile za tekoče potrebe, temveč bodo znale izpeljati razvojne projekte, ki bodo prebivalcem omogočili dolgoročno vzdržen višji standard. Eden od takšnih razmislekov, o katerem se v Sloveniji ne zmoremo poenotiti, so infrastrukturni projekti. Nova vlada bo soočena z izzivom, ali si po Pahorjevi katastrofalni državni investiciji v Teš 6 upa in zna izpeljati še kakšen projekt in pri tem zagotoviti transparentno porabo davkoplačevalskega denarja. Ne zaradi pritiskov ali izsiljevanj, tako kot pri Teš 6, temveč zato, ker je to dobro za razvoj Slovenije.