Pod rastočo levico

Javno mnenje, smo videli v anketi Dela, Združeni levici daje težo, ki je že postala precej konstantna. Pravzaprav se je ZL čisto približala, skoraj že izenačila s SMC, pred slabim letom je bila celo pred njo, izenačena menda tudi s SDS. Z drugimi besedami povedano gre za koalicijo levih sil, ki v prihodnosti zelo realno lahko računa na oblast. Toda tej ugotovitvi je treba dati realne obtežitve.

Prva je ta, da se popularnost ZL dviguje, kolikor pada popularnost Cerarjeve SMC. To pomeni, da nagovarja isti ali zelo podoben levosredinski volilni korpus in da ta niha v ritmu razmerja med vlado in njenimi ukrepi na eni ter opozicijo na drugi strani.

Druga je posledično v ugotovitvi, da ritem in smer delovanja vlade, določa opozicija, predvsem SDS. Še več. Verjetno je res, in v tem je vsa nenormalnost slovenske politike, da v Sloveniji politični tempo tako na ravni ideologije kot praktičnih ukrepanj (na primer z begunci) določa predvsem ena oseba, ta pa je predsednik SDS. Kadar se generira politična dvopolnost, SMC izgublja, ZL pa pridobiva.

Tretja obtežitev pa je, da vlada tudi mimo desnice in ekscesnih pozicij SDS, sledi neoliberalnemu političnemu konceptu in finančnim smernicam EU, ki pri ljudeh vzbujajo odpor do kapitala in nostalgijo po starih socialističnih vrednotah, to pa je ravno ribnik, v katerem ribari ZL.

Ko ugotovimo, da je ZL sila, ki se ji nasmiha politična prihodnost, končno ne smemo mimo sobotnega kongresa IDS (Iniciative za demokratični socializem), na kateri naj bi poskusili začeti proces združevanja levih strank, organiziranih kot ZL. Prekinili so ga zaradi nesklepčnosti, zato niso mogli glasovati o usmeritvi IDS niti o sodelovanju v koalicji ZL. Predsednik Luka Mesec se zavzema za združitev levih strank koalicije v novo stranko, vsi niso tega mnenja.

A nejasno razmerje med ZL na eni strani ter IDS, TRS, DSD in 4. skupino na drugi strani je točka, na kateri se pokaže razlika med jasnim sporočilom pričakovanj javnega mnenja in med politično realnostjo na levici. Tudi na desnici se kažejo resne tendence po razčiščevanju razmerij znotraj nje, posebej vseh preostalih do predsednika SDS in njegove stranke. Višja kot je politična temperatura, tako domača kot svetovna, bolj se pri ljudeh oblikuje potreba po dvopolnosti, po enotni desnici in po enotni levici. Ta trenutek skoraj ni dvoma, da ima desnica zelo močno identiteto, hkrati pa se kaže tudi, da ima levica šibko identiteto. Od zmerne leve sredine do radikalne levice je velik razpon in Meščeva ZL, če tvegamo oceno, je trenutno glede na ravnanja nekje v sredini med obema. Vsekakor je ZL uspelo dokazati, da nima dosti skupnega s strankami tranzicijske levice. To pomeni, da je na levi gneča že brez njenega »pluralizma«, zato se kaže združitev levih strank pod plaščem ZL edina logična poteza za njeno prihodnost.