Podel kompromis

S svojo premočjo iz najemnega razmerja si je veletrgovec ustvaril lastno lekarno. 

Objavljeno
30. julij 2017 18.56
suhadolnik lekarna
Brigite Ferlič Žgajnar
Brigite Ferlič Žgajnar

Blejska zasebna lekarnarka je danes brez vsega. Njena eksistenca je ogrožena. Desetletje dolgo je veletrgovcu plačevala najemnino za prostore in opremo, potem pa je zaradi družinskih okoliščin, v katerih se je znašla, po ločitvi, zamujala s plačilom. Veletrgovec jo je brezkompromisno zradiral oziroma deložiral. Razumljivo, kršila je pogodbeno razmerje. Koliko pa je sam kršil pošteno, etično in k neomejevanju trga zavezano poslovno prakso, ko je v najemno razmerje vstavil člen, da mora lekarnarka v času trajanja pogodbe pri njem kupiti najmanj 80 odstotkov blaga, ki ga nabavlja za nadaljnjo prodajo? Po mnenju poznavalcev je s tem kršil zakon, ki prepoveduje sklepanje pravnih poslov, katerih cilj ali učinek je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco. S spornim členom je grobo posegel v razmerja moči na trgu in si zagotovil precejšen del prometa. S svojo premočjo, ki izhaja iz najemnega razmerja, si je ustvaril lastno lekarno. In takih je v Sloveniji gotovo še nekaj.

Iz podatkov, ki smo jih analizirali pred časom, namreč izhaja, da je posredno – prek prostorov – v lasti veledrogeristov dobrih enajst odstotkov lekarn. Delež je še precej višji, če upoštevamo, da ima sedem zasebnih lekarnarjev na poslovnih prostorih, ki so sicer v njihovi lasti, vpisano hipoteko veletrgovca. Koliko od tako ujetih lekarnarjev je moralo privoliti v podel kompromis o minimalnem obsegu nabav pri določenem veletrgovcu, ni znano. Podatka smo dobili zgolj za dva, ki danes nista več aktivna, drugi pa jih skrivajo. Agencija za varstvo konkurence je v zvezi s tem odkrila sedem spornih najemnih in pet spornih posojilnih pogodb, a sklenila, da zadeva za konkurenco ni hudo škodljiva in da je primerov premalo, da bi dosegli prag za ukrepanje. Pa četudi bi ga, je vprašanje, kdaj bi bili učinki njihovih ukrepov sploh vidni. Največjima veletrgovcema, Salusu in Kemofarmaciji, je AVK namreč že pred časom dokazala, da sta usklajeno določala cene zdravil, pa od te ugotovitve v letu 2013 še do danes ni bilo izrečene nobene globe.

Če pogledamo lastniško sestavo, ugotovimo, da imata omenjena veletrgovca v lasti približno enako število enot, v katerih delujejo lekarne. Javnemu zavodu Lekarna Ljubljana oddajata vsak po tri lokale, Gorenjskim lekarnam po štiri, Celjskim po dva. Je tudi taka razdelitev zgolj naključna?

V državah, ki imajo lekarništvo dobro urejeno, med njimi so Avstrija, Nemčija, Francija in Italija, so vertikalne povezave, ki jih tvorijo veletrgovine z lekarnami, prepovedane. Zapovedano je, da morajo biti večinski ali izključni lastniki lekarn farmacevti, zaposleni v lekarni. Razlog je namreč strokovna neodvisnost farmacevtov, katerih temeljno vodilo je skrb za zdravje posameznika in varovanje javnega zdravja. S preprečitvijo povezav je ekonomski vpliv na strokovne odločitve farmacevtov minimaliziran. Pri nas smo torej še daleč od preprečitve tovrstnih povezav. Prvi korak je bil sicer storjen z novim lekarniškim zakonom, ki vertikalne povezave prepoveduje, a kaj ko si ga vsak razlaga tako, kot mu najbolj ustreza.