Polaščanje

Država bi s prenosom naložb naredila izjemno dober posel.

Objavljeno
09. april 2017 19.42
SDH - seja
Maja Grgič
Maja Grgič
Sedanja oblast, kot kaže, ni opustila ideje, ki je na njenem zeljniku zrasla ob lanski 200 milijonov evrov težki dokapitalizaciji Slovenskega državnega holdinga (SDH), in sicer da iz rok SDH izpuli večino njegovih naložb in iz njega naredi le upravljavca premoženja. Zakonska podlaga za to je namreč že pripravljena. SDH je kot naslednik odškodninske družbe res poplačal večino denacionalizacijskih in drugih obveznosti, zato velike potrebe po lastnem premoženju kmalu ne bo več imel. A predvidena operacija odpira kar nekaj pomislekov in vprašanj.

Država bi s predvidenim prenosom naložb naredila zelo dober posel. Za 200 milijonov evrov svežega kapitala bi SDH odvzela za več kot 700 milijonov evrov njegovih najboljših naložb, kot so Petrol, Krka, Zavarovalnica Triglav, Luka Koper ... Pri tem se govori o vračilu premoženja na državo, kar je zmotno. To premoženje nikoli ni bilo državno, ampak družbeno in je bilo po zakonu o lastninskem preoblikovanju na odškodninski sklad preneseno prav za poplačilo denacionalizacijskih odškodnin. Tudi zato je nenavadno, da z načrti o odvzemu tega portfelja v SDH menda sploh niso seznanjeni. SDH ima namreč še vedno za 385 milijonov evrov obveznosti – del tega je posojilo, ki ga je moral najeti, ker ni smel prodajati naložb, del denacinalizacijske obveznice. V SDH bi si najbrž želeli vedeti, kakšni so načrti z njihovim portfeljem, že zato, da lahko načrtujejo prihodnje denarne tokove. Z odvzemom premoženja bodo namreč ostali tudi brez dividendnih prihodkov in vprašanje je, ali jim bo svoje obveznosti uspelo pokriti z manj vrednimi in težje unovčljivimi portfeljskimi naložbami, ki bodo ostale v njihovem naročju. Del denarja je že primaknila država in ga po potrebi menda še bo, zato lahko govorimo kar o nacionalizaciji denacionalizacije.

Če odmislimo negativen vpliv na bilanco SDH, se s selitvijo premoženja iz ene državne police na drugo pri upravljanju formalno ne bo prav veliko spremenilo. Holding naj bi te odvzete naložbe še naprej upravljal, kakor to že počne s preostalimi 11 milijardami evrov državnih naložb. A neposredno lastništvo neformalno vendarle odpira več možnosti za stegovanje političnih lovk po omenjenih strateških in pomembnih podjetjih. Te prakse smo lahko že zdaj spremljali v Darsu, energetskih in drugih družbah v neposredni državni lasti. Vse več teženj je tudi, da bi določene družbe neposredno upravljala vlada, del politikov pa se kar javno pritožuje, da imajo premalo vpliva na kadrovanje v državnih podjetjih.

Kaže, da je vlada v podržavljanju SDH naložb našla tudi ključ do presekanja gordijskega vozla okoli dodatnih virov za demografski sklad. Ta naj bi poleg Zavarovalnice Triglav in dela privatizacijskih kupnin dobil še desetino državnih dividendnih prihodkov, ki bodo poslej višji. To bo sicer le kapljica v oceanu premoženja, ki ga bomo potrebovali za pokrivanje pokojninske vrzeli. A za koalicijo je bistveno le, da bo to pred volitvami lahko odkljukala kot svoj »dosežek«.