Poletna sezona

»In s čim se poleti kratkočasite v vaši lepi zeleni deželi?« »O, nič posebnega, spreminjamo davčne zakone.« Vidite, Slovencem se ni treba vselej zatekati k vremenu, ko v hladni senci pred bivalno prikolico na hrvaški obali sklepajo nova prijateljstva s tujci, ki so se tja, tako kot sami, pripeljali uživat poletje. Vedno imajo povedati kaj zanimivega o deželi, kjer poleti razpravljajo o davkih.

Ampak, to je res, nenehno so na mizi sezonski posegi v davčni sistem. Tudi lani smo s seboj na plažo lahko nesli dohodnino, ki je spet na poletnem programu. Poletje bi morali bolj spoštovati. Ministrstvo za finance je na vrhuncu turistične sezone, 21. julija, na mizo za javno razpravo položilo paket davčnih zakonov, ki bodo pomembno vplivali na nekatere skupine davčnih zavezancev.

Od tako imenovanih zainteresiranih skupin, – pri davkih so to običajno gospodarska interesna združenja, zbornice, tudi davčni svetovalci – pričakujejo, da jim bodo v kratkem času, do 11. avgusta, sporočili, kaj menijo o predlogih. Toda ocenjevanje davčnih sprememb v javni razpravi le ni mačji kašelj: čeprav jih oblast ne upošteva, gredo v zakonodajno zgodovino. Na vrhuncu turistične sezone bi moralo celo ministrstvo za finance predvideti možnost, da so ljudje, ki znajo brati davčne zakone, na dopustu v kakšni oazi.

In davčni paket, ki leži na vročem soncu, sploh ni naivna ljubezenska zgodba v broširani izdaji, kakšen dr. roman, ki ga je mogoče zapreti kjerkoli med platnicami, ker bralec kmalu ne bo več vedel, kdo je bil na koncu najbolj nesrečen. V našem primeru vemo, kdo utegne na koncu jokati – ministrstvo za finance s predlogi iz sončnega svežnja napada predvsem sistem normiranih odhodkov, ki ga je zakonodajna oblast uvedla leta 2012. To je pravzaprav osrednji dogodek v letošnjem poletnem programu, čeprav je na njem tudi več večjih in manjših izboljšav za davčne zavezance.

Predlogi ministrstva za finance sedanjega sistema normiranih odhodkov v resnici ne spreminjajo, ampak ga ukinjajo. Pri malih podjetnikih z dohodki iz dejavnosti nameravajo odpraviti načelo 20-odstotne cedularne obdavčitve, ki jim omogoča, da za davek plačajo štiri odstotke letnih prihodkov. Ti so v celoti izvzeti iz letne davčne osnove, če imajo zavezanci še druge obdavčljive vire.

Dohodki teh zavezancev se vračajo na dohodninsko lestvico, zato bodo zavezanci ob (nižjih) normiranih odhodkih spet lahko uveljavljali olajšave, ki na splošno pripadajo zavezancem. Nekaterim se bo davčni položaj tako poslabšal: to je tudi cilj predlagateljev.

Sistema pavšalne obdavčitve, ki naj bi po zamislih iz leta 2012 spodbujal malo podjetništvo, je konec, če bodo obveljali predlogi ministrstva za finance. Nihče ni pričakoval, da se bo razvoj obrnil v to smer, potem ko so poslanci pred tremi leti glasovali za predlog Franca Bogoviča iz SLS in normirane odhodke zvišali s 70 na 80 odstotkov, da bi sistem izboljšali. In to je to: volja slovenskih davčnih oblasti je nepredvidljiva in zavezanci lahko nenehno ugibajo, kaj jim bo zakuhala prihodnje poletje.