Politika ima problem, velik problem
Tudi odpor do SDS se je izrazito povečal. Zdaj je zanesljivo ne bi volilo kar 69 odstotkov anketiranih, leta 2008 je bil ta delež le 28-odstoten.
Odpri galerijo
KARIKATURA: Marko Kočevar
V mesecu dni je slovenska politika, preračunano glede na število vseh volilnih upravičencev, izgubila skoraj sto tisoč glasov. To je skoraj toliko, kot je bilo tistih, ki so na parlamentarnih volitvah obkrožili listo aktualnega predsednika vlade in več, kot je dobila podpore SD, druga koalicijska stranka.
Napake politikov vplivajo na razpoloženje volivcev in jih potiskajo v neopredeljenost. V zadnjih tednih so nanj najbolj vplivala medijska razkritja negativnih zgodb, povezanih z LMŠ. Voda domačega političnega ribnika je razburkana in motna. Novodošli, ki so prehitro prišli na okus moči, delijo plen na vulgaren način. Ljudje jih pač niso volili zato, da bi ugrabili državo za zadovoljevanje lastnih interesov.
Živimo v času, ko ne glede na dobre ekonomske razmere, državljani zbiramo prostovoljne prispevke za bolne otroke. Predstavniki sodstva, zdaj je kompromitirano celo ustavno sodišče, so zadovoljni s svojo učinkovitostjo in delom, kritike da so neupravičene menijo, na drugi strani pa je občutek ljudi o nedelovanju pravne države vse večji. Volivci so nezadovoljni z levosredinsko politično elito in tudi z desnico.
Svoj naboj je očitno izgubil tudi večni prvak opozicije, kar se je skozi mobilizacijo relativno skromnega števila podpornikov pokazalo na shodu, na katerem si je zadal rešiti Slovenijo. Odpor do SDS se je v zadnjem desetletju izrazito povečal. Zdaj na vprašanje, katere stranke zanesljivo ne bi volil, kar 69 odstotkov anketiranih odgovarja, da je to SDS. Pred dvema letoma je bil ta delež deset odstotnih točk nižji, leta 2008 pa le 28-odstoten.
To kaže, da tudi prvak opozicije Janez Janša, ki ima v svoji orbiti vrsto medijev, z javnostjo pa neposredno intenzivno komunicira tudi prek družbenih omrežij, nekaj dela zelo narobe. Nsi bi se pomikala proti sredini, čeprav ne more oziroma zelo težko računa na podporo kar 70 odstotkov volilnega telesa. S premikom proti sredini bi lahko zajela le še največ desetino, ki bi stranko morda volila v primeru sprememb.
Politik razmišlja o naslednjih volitvah, državnik pa o naslednji generaciji. Odsotnost strateškosti vladajočih elit je - po osamosvojitvi, vstopu v EU in prevzemu evra - evidentno dejstvo. Slovenska politika ima očitne težave.
Napake politikov vplivajo na razpoloženje volivcev in jih potiskajo v neopredeljenost. V zadnjih tednih so nanj najbolj vplivala medijska razkritja negativnih zgodb, povezanih z LMŠ. Voda domačega političnega ribnika je razburkana in motna. Novodošli, ki so prehitro prišli na okus moči, delijo plen na vulgaren način. Ljudje jih pač niso volili zato, da bi ugrabili državo za zadovoljevanje lastnih interesov.
PREBERITE TUDI:
Motna voda političnega ribnika
Motna voda političnega ribnika
Živimo v času, ko ne glede na dobre ekonomske razmere, državljani zbiramo prostovoljne prispevke za bolne otroke. Predstavniki sodstva, zdaj je kompromitirano celo ustavno sodišče, so zadovoljni s svojo učinkovitostjo in delom, kritike da so neupravičene menijo, na drugi strani pa je občutek ljudi o nedelovanju pravne države vse večji. Volivci so nezadovoljni z levosredinsko politično elito in tudi z desnico.
Svoj naboj je očitno izgubil tudi večni prvak opozicije, kar se je skozi mobilizacijo relativno skromnega števila podpornikov pokazalo na shodu, na katerem si je zadal rešiti Slovenijo. Odpor do SDS se je v zadnjem desetletju izrazito povečal. Zdaj na vprašanje, katere stranke zanesljivo ne bi volil, kar 69 odstotkov anketiranih odgovarja, da je to SDS. Pred dvema letoma je bil ta delež deset odstotnih točk nižji, leta 2008 pa le 28-odstoten.
To kaže, da tudi prvak opozicije Janez Janša, ki ima v svoji orbiti vrsto medijev, z javnostjo pa neposredno intenzivno komunicira tudi prek družbenih omrežij, nekaj dela zelo narobe. Nsi bi se pomikala proti sredini, čeprav ne more oziroma zelo težko računa na podporo kar 70 odstotkov volilnega telesa. S premikom proti sredini bi lahko zajela le še največ desetino, ki bi stranko morda volila v primeru sprememb.
Politik razmišlja o naslednjih volitvah, državnik pa o naslednji generaciji. Odsotnost strateškosti vladajočih elit je - po osamosvojitvi, vstopu v EU in prevzemu evra - evidentno dejstvo. Slovenska politika ima očitne težave.
