Poljski Snowdengate

Poljski premier Donald Tusk je svojo državo skoraj brez odrgnin izvlekel iz mednarodnih finančnih kriz, njegovo liberalno-konservativno vlado pa zdaj ogrožajo domače kravje kupčije. Tednik Wprost je objavil na skrivaj posneti lanski pogovor, v katerem notranji minister Bartlomej Sienkiewicz prosi za predvolilno spodbudo gospodarstvu, predsednik centralne banke Marek Belka pa v zameno pričakuje odstop finančnega ministra Jaceka Rostowskega. Ta je kasneje res odšel z vlade, oblasti pa so slab vtis še poslabšale z amaterskim vdorom agentov domače obveščevalne službe v redakcijo Wprosta. Za še večjo sramoto je lahko tednik objavil tudi fotografije fizičnega – in to celo neuspešnega – napada na odgovornega urednika in njegov računalnik.

Belka kljub političnemu viharju zavrača odstop, čeprav mu na zasedanju sveta centralne banke, katerega člane je opravljal z zelo grdimi besedami, najbrž ne bo prijetno. Vse bo za ohranitev svoje vlade naredil tudi premier Tusk, pa čeprav bi razočarani opazovalci od gospodarsko uspešne države, ki hoče biti del severne in ne vzhodne Evrope, pričakovali višje moralne in politične standarde. In to še ni vse: Wprost je v nedeljo objavil posnetek, v katerem domnevni zunanji minister Radoslaw Sikorski – tudi z obilno uporabo psovk – ocenjuje, da prijateljstvo z ZDA ni vredno nič in je zaradi lažnega občutka varnosti celo škodljivo. S tem afera morda sega že v samo osrčje poljske zunanje politike.

Poljska pa že zdaj ponuja lekcije o revolucionarno novem obdobju transparentnosti, ki se obeta vsemu svetu. Zgodovina je vedno poznala skrivna prisluškovanja, objave tajnih dokumentov in s tem povezane odstope, današnja tehnologija pa velikopotezno, kot še nikoli, obračunava z zakulisnimi dogovori. Restavracija »Sova in prijatelji«, v kateri so potekali sporni pogovori, je prav zaradi obljube zasebnosti veljala za priljubljeno zbirališče poljskih politikov in drugih pomembnežev, kravje kupčije – in psovke – pa kmalu ne bodo več varne niti med štirimi domačimi stenami. Tednik Wprost v skladu z najboljšimi novinarskimi načeli varuje svoje vire, in prav je tako, nihče pa ne more več z gotovostjo domnevati, da je sporni pogovor posnel klasični mikrofon v lončku z rožo.

Vsaj v poljskem primeru je zanimiva tudi analiza motivov prisluškovanja pogovoru med notranjim ministrom in predsednikom centralne banke ter vseh drugih, ki bodo morda sledili. Že vse od nastopa računalniškega sodelavca ameriške obveščevalne službe NSA in nekdanjega agenta Cie Edwarda Snowdna zahodne demokracije v rednih presledkih pretresajo odkritja iz gigantskega arzenala njegovih ukradenih skrivnosti, ne da bi bili podobnega deležni iz Rusije, v katero se je zatekel, in drugih avtokratskih držav. Tudi na Poljskem nekateri v ozadju skrivaj posnetega pogovora že sumijo ruske obveščevalne službe. Takšne obtožbe je treba preveriti že zato, da se za njimi ne bi skrivala skorumpirana politika.