Ponavljanje vaje

Koalicijske stranke zdaj razmišljajo o ustavitvi prodaje Abanke, a pri tem nimajo jasnega načrta B.

Objavljeno
17. junij 2019 06.00
Posodobljeno
17. junij 2019 06.00
Prodaja Abanke KARIKATURA: Marko Kočevar
Danes naj bi bil dan D za prodajo državne Abanke, a njena dokončna usoda morda še ne bo znana. V Slovenskem državnem holdingu (SDH) bodo namreč odprli prispeli ponudbi ameriškega sklada Apollo in madžarske banke OTP, uprava in nato še nadzorni svet družbe pa naj bi nato odločila, ali bosta komu od teh dveh kupcev banko tudi prodala ali pa bosta – kar je bolj verjetno – odločitev prepustila vladi in skupščini SDH.
Kot da se iz nedavne (ne)prodaje NLB ne bi nič naučili, se vaja ponavlja. Politika je v prodajnem finalu začela SDH dajati znake, da naj banke ne proda oziroma odločitev prepusti vladi, čeprav se od začetka prodaje, ko je bil še čas za razmislek o tem, ni nič bistvenega spremenilo. Dejstva, o katerih politiki govorijo danes, smo namreč mediji že postopoma razkrivali ves čas.

Kolikšni sta končni ponujeni kupnini, uradno ni znano, glede na dosedanje neuradne informacije pa naj bi presegali 400 milijonov evrov oziroma približno 80 odstotkov knjigovodske vrednosti banke. Država bi si sicer s takšno kupnino, upoštevajoč še izplačane dividende, več kot povrnila državno pomoč za sanacijo te banke. Če bo banka pristala v rokah Apolla, bo ameriški sklad združeno Abanko in Novo KBM čez nekaj časa gotovo ponovno prodajal. Če pa bo država za kupca izbrala OTP, bo ta madžarska banka, ki je v prijateljskih odnosih s populističnim madžarskim premierom Viktorjem Orbánom, z velikimi koraki vstopila na slovenski trg, kjer je nedavno že kupila banko SKB.

Koalicijske stranke zdaj razmišljajo o ustavitvi prodaje, ki bi morala biti speljana do konca meseca, a pri tem nimajo jasnega načrta B. Za zdaj le ugibajo, da bi pri evropski komisiji morda izposlovali odlog prodaje, čeprav časa za to ni veliko. Bruselj lahko to odobri ali pa zavrne in banko proda sam. A tudi če odlog dovoli, to za banko ne bo dobra novica. Zanjo bo to pomenilo podaljšanje bruseljskih omejitev glede rasti, kreditiranja, poslovanja in oglaševanja storitev, kar ji bo nedvomno otežilo boj za ohranitev položaja na vse bolj zaostrenem bančnem trgu, kamor intenzivno že vstopajo tudi nebančni igralci.