Poplačana nepopustljivost

Slovenski rokometaši so slavili zelo pomembno zmago za rokomet pri nas in za ta reprezentančni rod, saj bi prišlo do velikih sprememb, če se ne bi uvrstili na SP. Pritisk je bil zato še večji, a ekipa se je zelo dobro držala ob zaostanku in je vseskozi dajala občutek, da ima možnosti za preobrat. Na koncu pa je bila poplačana nepopustljivost, četudi je bilo še deset minut pred koncem stanje na semaforju kritično.

Kaj je bilo ključno za veliki zasuk? Pretehtala je večja zbranost in svežina pri Slovencih, med katerimi je selektor Boris Denič bolj enakomerno porazdelili minutažo, poleg tega pa imamo igralce, ki so bolj primerni za tovrstne »maratone«. Naša lahka konjenica je v končnico prišla še razmeroma spočita, medtem ko so se težji in višji Madžari vidno upehali. Ob odsotnosti Uroša Zormana resda na igrišču nismo imeli vodje, kakršnega so imeli tekmeci v Laszlu Nagyju, a ko je njemu zmanjkalo moči, so padli tudi drugi. To je bilo najbolj očitno, ko si je Slovenija z igralcem manj priigrala odločilno prednost. Tedaj so se madžarske roke že tresle – zmedel jih je slovenski prehod na obrambo 5-1 – in tudi prej nerazpoloženi Gorazd Škof je v vratih prispeval svoj delež k zmagi.

Ta razplet pomeni nadaljevanje v enakem slogu, SP v Katarju je čez pol leta in nesmiselno bi bilo posegati po večjih spremembah. Slovenska reprezentanca ima sicer večji potencial, kot ga je pokazala v tem dvoboju, saj bo z Zormanom, Miho Žvižejem, Nenadom Bilbijo in Borutom Mačkovškom v napadu precej bolj raznovrstna, vseeno pa bo težko ponoviti četrto mesto iz zadnjega SP v Španiji, saj bo konkurenca izjemno močna. Sicer brez Srbov, ki so veliko razočaranje povratnih dvobojev, in Nemcev, ki so doživeli še en velik udarec in potrditev, da vse od odhoda Heinerja Branda tavajo v temi.