Posel so ljudje

Nekateri delodajalci so namesto izčrpavanja delavcev že izbrali nasprotno pot – korporativni velnes.

Objavljeno
24. september 2019 19.01
Posodobljeno
25. september 2019 09.41
KARIKATURA: Marko Kočevar
V Sloveniji je težko naleteti na človeka, ki bo na vprašanje, kako je v službi, odgovoril brez pritoževanj – bodisi zaradi šefa, lenih sodelavcev, neučinkovitega računalniškega sistema, slabe opreme, delovnih obveznosti … Drži, da je nekaj jamranja zapisanega že v slovenski genom, še več pa ga je posledica dejstva, da nadrejeni – v hlepenju po večjem zaslužku – trud delavcev prevečkrat prezrejo. Ti pa postajajo vse bolj nezadovoljni. Iz dneva v dan komaj čakajo, da peklenski delavnik mine, a nekega dne ne zmorejo več.

Takih, ki obupajo, je v Sloveniji vse več. Bolniških odsotnosti je vse več, zelo velika je poraba antidepresivov in anksiolitikov. Kot da to ne bi bilo dovolj, se kot družba še zelo hitro staramo, slovenski zdravstveni sistem pa na te trende ni pripravljen.
Zaradi vseh navedenih dejavnikov so se nekateri delodajalci že prebudili. Začeli so se zavedati, da slab odnos do zaposlenih ne prinaša nič dobrega, zato so namesto izčrpavanja delavcev izbrali nasprotno pot – korporativni velnes. Zaposlenim kupujejo karte v fitnes centrih, plačujejo jim sprostitvene masaže, ponujajo jim sadne obroke, preventivne zdravstvene preglede. Če strnemo, skrbijo ne samo za rast finančnega kapitala, ampak tudi za dobro počutje zaposlenih. Po nekaterih ocenah naj bil donos vsakega investiranega dolarja v korporativni velneški program znašal kar 3,6 dolarja.

Podjetij, v katerih so spoznali, da delovne obveznosti lahko dobro opravijo le zadovoljni zaposleni, še ni veliko. Zato se porajajo ideje, da bi ministrstvo za zdravje uvedlo nagrade za podjetja, ki najbolje skrbijo za svoje zaposlene in njihovo zdravje ter zdravo delovno okolje.

A težje kot v gospodarstvo bo skrb za zaposlene uvesti v javni sektor. Medtem ko imajo delodajalci v zasebnem sektorju precej proste roke, kar zadeva motivacijo zaposlenih – tudi denarno, so v javnih službah glede tega podvrženi zakonskim okvirom, ki delavce silijo v povprečnost in s tem posledično nezadovoljstvo in neučinkovitost. Ta vpliva na vse nas, česar pa se žal premalo zavedamo.