Postčrnogledi svet

Ruskega zunanjega ministra bi morali prijeti za besedo.
Objavljeno
19. februar 2017 22.05
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Ruski zunanji minister zahteva »postzahodni« svet, a Zahod ni le zemljepisni pojem. Je tudi civilizacijska pridobitev, ki uteleša stoletna hrepenenja po miru, demokraciji, pravni državi, človekovih pravicah, enakopravnosti moških in žensk in dobrem življenju za vse. V socialno-tržnem gospodarstvu pomeni svobodne trge, varstvo konkurence in pomoč tistim, ki zaradi starosti ali bolezni niso več produktivni člani družb.

Globalizacija res sili k novim definicijam dobrega življenja, saj z gigantskim zamahom dviga iz revščine milijone nerazvitih, a v razvitih državah za seboj pušča poražence tam, kjer jim ne pomagajo k novim veščinam. To je pomembna lekcija, saj bosta avtomatizacija in digitalizacija kmalu opravili z neštetimi delovnimi mesti, ki jih imamo zdaj za zagotovljena. A bo avtomatizirani novi svet prinesel tudi neznanske prednosti, že zdaj pa lahko domnevamo, da »neliberalne nedemokracije« svojim prebivalcem že zaradi obstanka na oblasti ne zaupajo dovolj, da bi jim dovoljevale svobodo ustvarjanja.

Spodbujanje nacionalizmov in kriz se zdi lažje, vendar le na prvi pogled. Svet lahko potisne v hudo nestabilnost. Kot ena manjših evropskih držav »na zgodovinskem prepihu« bi bila močno prizadeta tudi Slovenija, vsa (zahodna) Evropa pa se boji za svojo uspešno ureditev. Ameriški podpredsednik Mike Pence je v Münchnu zagotovil privrženost Evropi in Natu, a kot zagovornik ameriških poražencev globalizacije novi predsednik Donald Trump vseeno tvega pomendranje blaginje svetovne trgovine. Ruskega zunanjega ministra, ki je govoril o »postlažnem« obdobju, pa bi morali prijeti za besedo. Tudi njim bodo le »prava« demokracija, pravna država in spoštovanje ozemeljske celovitosti sosednjih držav omogočili sodelovanje v razvoju prelomnih novih tehnologij.