Poštena igra

»Nismo vsi packi, naj objavijo seznam tistih, pri katerih so odkrili packarije, zaradi katerih smo zdaj vsi očrnjeni«, se je pridušal znani gostinec ob komentiranju poročil, s katerimi z uprave za varno hrano zadnje čase pošiljajo v javnost poročila o odkritih nepravilnostih, še zlasti o slabih higienskih razmerah v nekaterih gostinskih in pekovskih obratih po državi. In ima prav.

S poročili, v katerih so nanizane številke o pregledanih obratih, pa odstotki, v katerih se skrivajo tisti, ki kršijo predpise in so slabi torej, na drugi strani pa v odstotkih neoporečni obrati, nam zamegljujejo pravo sliko razmer. Namesto razgaljanja kršiteljev, še posebej tistih najhujših, ki bi jim po vseh pravilih morali odvzeti dovoljenje za obratovanje, pa ne le začasno, dokler ne počistijo svinjarije v lokalih ali proizvodnih obratih, in potem po možnosti nadaljujejo s svojo ne prav zgledno prakso, ohranjajo informacije o njih zase kot bolj ali manj strogo varovano skrivnost.

Težko nas bodo prepričali s kakšnim izgovorom o varovanju osebnih podatkov, denimo, ko pa gre predvsem za varovanje našega zdravja in ne ljudi, ki nam ga ogrožajo, pa so jih bolj kot ne po naključju odkrili v svojih akcijah na terenu. Še posebej tistih, izzvanih zaradi razraščajoče sive ekonomije in vse bolj očitnega dela na črno, v katerem je lahko črnega še kaj več. Je zato odgovorne strah, da bi odločneje ukrepali? Da bi koga z nevarnimi botri v ozadju javno razgalili in tako ljudem povedali, v kateri gostinski obrat ni dobro hoditi in v kateri od pekarn(ic) ni dobro kupovati kruha, žemljic, bureka?

S tiščanjem glave v pesek in izmišljanjem izgovorov, zakaj nečesa ni mogoče storiti in novinarju, ki v interesu javnosti želi izvedeti, kje točno je ta in ta načelno ožigosani higiensko najslabši obrat, izdati le njegovo približno lokacijo, ne delajo škode le sebi ampak kar vsem. Ne samo, da delajo v službah, ki jih plačujemo iz javnega, našega denarja in bi nam bili dolžni razkriti grešnike, zaradi katerih je lahko ogroženo naše zdravje – kaj pa je drugega pripravljati in streči, prodajati hrano v nehigienskih pogojih? – ampak na ta način zavestno delajo tudi škodo vsem tistim, ki delajo dobro, neoporečno.

Tudi zato imajo prav v obrtni zbornici, iz katere člani njihovega združenja gostincev, na katere je vse povrsti priletel madež, uperjajo prst v upravo za varno hrano in pričakujejo poštenejše delo njenih ljudi od vrha navzdol. In prav imajo vsi tisti mali peki, ki so se znašli v skupnem šopku malih pekov, ki to nikoli ne bi smeli biti. Ker za to nimajo ne ustrezne izobrazbe, ne ustreznega priučenega znanja in še najmanj ustrezne higienske pogoje. Pa jim je še kar dano delati, ob izrečenih globah ali tudi ne.

Ob škodi, ki jim je že povzročena zaradi pravil igre, ki so si jih izmislili in »uzakonili« birokrati na položajih, ni izključeno, da bo kdo od pravih, poštenih in čistih zahteval plačilo za neodgovorno ravnanje odgovornih. Morda je to tudi priložnost za čiščenje in odpravljanje megle v nadzornih inštitucijah, ki jim je zaupana skrb za našo varnost v prehranjevanju s pridelano in prodajano hrano. Ker preprosto ni vse v zbiranju številk in nizanju podatkov zgolj zato, da opravičuješ svoj položaj.