Tiskane izdaje
Pričakovanja glede censkih trendov na trgu nepremičnin so izključno dveh vrst. Del strokovne in zainteresirane javnosti (nekateri nepremičninski posredniki, investitorji, ponudniki že zgrajenih nepremičnin) trdo vztraja, da manevrskega prostora za opaznejše znižanje cen stanovanjskih nepremičnin ni, splošna javnost in večji del strokovne pa menita, da bi morale cene še zelo znižati, da bi se nepremičninski trg normaliziral in da bi bila dostopnost do stanovanj v Sloveniji primerljiva vsaj s povprečno evropsko.
Geodetska uprava RS, ki spremlja gibanje cen nepremičnin, je v avgustovskem poročilu sicer potrdila že dolgo napovedovani trend upadanja cen stanovanj. Z opombo, da so podatki začasni, ugotavlja, da je drsenje navzdol počasno, a vztrajno. Obseg prometa z rabljenimi stanovanji je bil v drugem kvartalu soliden, slabše pa so se prodajale novogradnje. Iz tega je mogoče sklepati, da gradbinci in investitorji, ki bi morali biti vodilo sekundarnemu trgu, v svojih (censkih) pričakovanjih ne popuščajo (dovolj). Kljub poglabljanju gospodarske krize in ne oziraje se na to, kdo od v uvodu omenjenih ima prav.
A priznati si je treba, da resnica ni črno-bela. Ker to, kar zdaj sestavlja nepremičninski (oziroma stanovanjski) trg, ni neki normalen trg z normalno ponudbo, z normalno sezidanimi cenami, kakovostjo itd. Tudi na strani povpraševanja krojita (ne)odločitve prej strah in previdnost kot potrebe in trenutne finančne zmožnosti potencialnih kupcev. In ker trg ni normalen, je nemogoče reči, kaj je realna cena. Ponudba novih stanovanj, ki je po ceni in kakovosti vsaj približno ustrezna, še nekako najde kupca. Večino pa sestavljajo »zaležane zaloge«, ki ne ustrezajo kriterijem kakovosti, novim okoliščinam in potrebam slovenskega potrošnika. Če gledamo s tega zornega kota, lahko pritrdimo zahtevam po precejšnjem znižanju stanovanjskih cen; ta del ponudbe bo treba očistiti bremen zgrešenih poslovnih odločitev, profitnih apetitov ter neracionalnega in slabega dela. Za »vrabca v roki« se bodo morale prej ali slej odločiti tudi banke, ki jim pocenitev stanovanj ni v interesu.
Zanimivo bo videti, kakšen bo v tem kontekstu izkupiček Stanovanjskega sklada RS, ki se je pred meseci lotil odkupa tržnih presežkov stanovanj. Njegova poglavitna deviza je polna blagajna in zanesljivo, hitro plačilo. Zato je tudi njegova pogajalska pozicija zelo dobra. Pričakovati je, da bo s trga pobral najboljše med najcenejšim in najcenejše med najboljšim. Kot kaže po treh odpiranjih ponudb, bo tega malo; nekaj sto stanovanj, pa še to v Ljubljani, kjer je povpraševanje največje, številke ne bodo omembe vredne. Kljub temu bodo dosežene cene zgovoren signal preostalim neuspešnim ponudnikom.
Druga v uvodu omenjena dilema je, da tudi te cene, recimo jim diskontne, ne bodo realne oziroma normalne cene na daljši rok. Verjamemo, da bodo dobre lokacije in prestižna kakovost še naprej na visoki cenovni ravni in da se bo ponudba bolj razslojila. Spremenile pa se bodo tudi kalkulacije cene. Ključna bo ostala cena zemljišča, vsaj v bližnji prihodnosti pa jih bo še bolj kot do zdaj omejevalo pešanje kupne moči.
