Prašiči radi izgubljajo živce
Regija je tudi zaradi negotove evroatlantske perspektive ostala črna luknja v Evropi.
Odpri galerijo
Na živalski farmi so si vzeli največ pravic prašiči, ki so sodelovali z največjim sovražnikom živali, da bi ohranili oblast. FOTO: Kadmy Getty Images/istockphoto
Daytonski in kumanovski mirovni sporazum, ki sta bila podpisana po vojaškem posredovanju Nata, sta ustavila vojno v BiH in na Kosovu, nista pa odpravila vzrokov, ki so v devetdesetih povzročili krvavo balkansko žehto. To velja tudi za zamrznjen konflikt med Srbijo in Hrvaško, kjer se je vojna končala s podpisom erdutskega sporazuma.
Balkan so od nekdaj naseljevale različne etnične skupine z različnimi jeziki, običaji in verami, ki so se pogosto gledale prek puškinih cevi. Zaradi krvave preteklosti, ki je vplivala na razmerje sil na stari celini, je veljal za divji zahod Evrope. Svoj delež so prispevale evropske in druge velesile, ki so zaradi pomembne geostrateške lege območja prilivale olje na ogenj zapletenih razmer na Balkanu. Tudi z njihovo pomočjo je balkanski sod smodnika eksplodiral v nekdanji Jugoslaviji, ki je postala prizorišče najbolj krvavih vojn na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.
Kot v preteklosti tudi zdaj ni mogoče vedeti, zakaj bi lahko izbruhnil nov krvav konflikt. Možnost izbruha nasilja na severu Kosova, ideje o delitvi Kosova in BiH, risanje novih etničnih zemljevidov in nova hladna vojna med Srbijo in Hrvaško nevarno ogrožajo stabilnost in mir v regiji. Težnja po ustvarjanju novih etnično kompaktnih ozemelj in spreminjanju obstoječih meja lahko povzroči, da bodo postali obstoječi mirovni sporazumi nevzdržni. Na srečo nobena na novo nastala balkanska državica nima niti vojaške niti gospodarske in politične moči, da bi uresničila lastne nacionalistične načrte.
Čeprav bodo napetosti in diplomatski spori Beograda z Zagrebom nenehno na dnevnem redu, se zdi vojna malo verjetna. Članstvo Hrvaške v EU in Natu ima svojo težo. To bi bila vojna v Evropi. V nestabilni regiji je možnost izbruha vojne na Kosovu in v BiH ali v Makedoniji in Albaniji venomer prisotna. Kljub temu še ni pričakovati odprtega konflikta niti med Srbijo in Kosovom. To je mogoče sklepati tudi iz poteze Velike Britanije, ki je kot predsedujoča varnostnemu svetu ZN umestila kosovsko vprašanje za zaprta vrata. London je ocenil, da imajo Sirija, Afganistan in Ciper prednost pred potrebo Srbije, da ignorira neodvisnost Kosova.
Nobenega jamstva seveda ni, da ne bo Balkan po Bližnjem vzhodu postal novo območje posrednih vojn in preizkušanja idej o multipolarnem svetu. Glavni nosilci moči bi bili ZDA, Rusija, EU, Kitajska in Turčija. Hud glavobol Washingtonu in Bruslju povzroča predvsem Moskva. Ali bi lahko po koncu vojne v Siriji ta odjeknila na Balkanu? Regija je tudi zaradi negotove evroatlantske perspektive ostala črna luknja v Evropi, stara celina pa se lahko najprej zlomi na Balkanu.
V politični satiri Georgea Orwella bratstvo vseh živali ni vzdržalo. Na živalski farmi so si vzeli največ pravic prašiči, ki so sodelovali z največjim sovražnikom živali, da bi ohranili oblast. Meja med prašiči in ljudmi se je povsem zabrisala. Tudi napenjanje mišic na Balkanu kaže, da prašiči radi izgubljajo živce.
Balkan so od nekdaj naseljevale različne etnične skupine z različnimi jeziki, običaji in verami, ki so se pogosto gledale prek puškinih cevi. Zaradi krvave preteklosti, ki je vplivala na razmerje sil na stari celini, je veljal za divji zahod Evrope. Svoj delež so prispevale evropske in druge velesile, ki so zaradi pomembne geostrateške lege območja prilivale olje na ogenj zapletenih razmer na Balkanu. Tudi z njihovo pomočjo je balkanski sod smodnika eksplodiral v nekdanji Jugoslaviji, ki je postala prizorišče najbolj krvavih vojn na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.
Kot v preteklosti tudi zdaj ni mogoče vedeti, zakaj bi lahko izbruhnil nov krvav konflikt. Možnost izbruha nasilja na severu Kosova, ideje o delitvi Kosova in BiH, risanje novih etničnih zemljevidov in nova hladna vojna med Srbijo in Hrvaško nevarno ogrožajo stabilnost in mir v regiji. Težnja po ustvarjanju novih etnično kompaktnih ozemelj in spreminjanju obstoječih meja lahko povzroči, da bodo postali obstoječi mirovni sporazumi nevzdržni. Na srečo nobena na novo nastala balkanska državica nima niti vojaške niti gospodarske in politične moči, da bi uresničila lastne nacionalistične načrte.
Čeprav bodo napetosti in diplomatski spori Beograda z Zagrebom nenehno na dnevnem redu, se zdi vojna malo verjetna. Članstvo Hrvaške v EU in Natu ima svojo težo. To bi bila vojna v Evropi. V nestabilni regiji je možnost izbruha vojne na Kosovu in v BiH ali v Makedoniji in Albaniji venomer prisotna. Kljub temu še ni pričakovati odprtega konflikta niti med Srbijo in Kosovom. To je mogoče sklepati tudi iz poteze Velike Britanije, ki je kot predsedujoča varnostnemu svetu ZN umestila kosovsko vprašanje za zaprta vrata. London je ocenil, da imajo Sirija, Afganistan in Ciper prednost pred potrebo Srbije, da ignorira neodvisnost Kosova.
Nobenega jamstva seveda ni, da ne bo Balkan po Bližnjem vzhodu postal novo območje posrednih vojn in preizkušanja idej o multipolarnem svetu. Glavni nosilci moči bi bili ZDA, Rusija, EU, Kitajska in Turčija. Hud glavobol Washingtonu in Bruslju povzroča predvsem Moskva. Ali bi lahko po koncu vojne v Siriji ta odjeknila na Balkanu? Regija je tudi zaradi negotove evroatlantske perspektive ostala črna luknja v Evropi, stara celina pa se lahko najprej zlomi na Balkanu.
V politični satiri Georgea Orwella bratstvo vseh živali ni vzdržalo. Na živalski farmi so si vzeli največ pravic prašiči, ki so sodelovali z največjim sovražnikom živali, da bi ohranili oblast. Meja med prašiči in ljudmi se je povsem zabrisala. Tudi napenjanje mišic na Balkanu kaže, da prašiči radi izgubljajo živce.
