Pravice na papirju

Gre predvsem za niz administrativnih ukrepov, za katere ni videti, da bi bili uresničljivi.
Objavljeno
02. januar 2018 19.37
iza*Mnenja
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Uveljavitev treh prenovljenih zdravstvenih zakonov bi lahko pogojno imenovali zdravstvena reforma. Pogojno zato, ker ne prinaša nič bistvenega za boljše delovanje sistema: ne spreminja finančnih virov za zdravstvo, ne uvaja mehanizmov za določanje cen zdravstvenih storitev in ne spreminja upravljanja bolnišnic in sistema. Gre predvsem za niz administrativnih ukrepov, za katere ni videti, da bi bili uresničljivi. Čeprav še odzvanja novo leto s svojimi dobrimi željami in pozitivnimi mislimi, je težko biti optimist.

Če ste pacient v čakalni vrsti, lahko v tem mesecu pričakujete klic iz bolnišnice. Ministrstvo je namreč naložilo bolnišnicam, da »prečistijo« čakalne sezname. Če ne boste pripravljeni iti na operacijo, vas bodo s čakalnega seznama črtali. Prav tako, če ne boste prišli in se ne boste pravi čas opravičili. Črtanje pacientov je eden od ukrepov za izboljšanje zdravstva. Bo pomagal?

Čakajočih je bilo prvega novembra lani 229.549, več desettisoč jih je čakalo nezakonito dolgo. Novejših podatkov ni in še razpoložljivi so zgolj za 61 storitev. Koliko je čakajočih za več kot tisoč drugih medicinskih postopkov, ne ve nihče. Po novem bo vse čakajoče zajel celoviti elektronski čakalni seznam. Pričakovati je, da bomo izvedeli, koliko ljudi dejansko čaka na vse posege in postopke, kar je dobro. A število čakajočih je pomembno za preračunavanje potrebnega denarja v sistemu. Za posameznega pacienta pa šteje le, kako dolgo bo moral čakati, da bo ozdravel in se vrnil na delo. Uvedba mehanizmov za večjo dostopnost bi bila prava zdravstvena reforma. Prenovljeni zakoni se tega vprašanja lotevajo le administrativno.

Zakoni prinašajo nove pravice, ne pa tudi denarja zanje in dodatnih kadrov. Slovenija po zadnjih podatkih OECD razpolaga z bistveno manj denarja kot države, s katerimi se želi primerjati. Slovensko zdravstvo ima 2835 dolarjev po prebivalcu, avstrijsko 5227, švicarsko pa 7919 dolarjev. Uvajati nove pravice ob tem, da že do zdajšnjih ni mogoče priti v razumnih in zakonsko predpisanih rokih ali pa sploh ne, je demagogija.

Pravice na papirju, ki se jih ne da uresničiti, niso nobene pravice. Če bodo pacienti na primer pravico do drugega mnenja vzeli zares, se bo število pregledov podvojilo, čakalne vrste se bodo še podaljšale. Ne bo boljše, ampak slabše.

Birokratsko urejanje sistema je nasploh značilno za delovanje ministrice Milojke Kolar Celarc. A še tako cepidlačni predpisi o tem, kako je treba sestaviti, urejati in voditi čakalne sezname, ne morejo sami po sebi odpraviti čakalnih vrst. Uvedba množice novih prekrškov za zdravnike in zdravstvene ustanove, za katere bodo plačevali po enem izmed zakonov celo do 50 tisoč evrov kazni, bo samo še dodatno zapletlo vse skupaj. Če se določb na papirju ne bo dalo izvajati v praksi, bo prekrškov ogromno in zdravstveni denar se bo namesto v zdravljenje bolnikov skozi globe prelival v splošni proračun. Ob tem in še drugih restriktivnih ukrepih se pacientom slabo piše. Ne bo se videlo od zunaj, sistem se bo sesul od znotraj. To se že dogaja. Najobčutljivejši sistem v državi poka in reforma vlade Mira Cerarja ga ne zdravi.