Praznik ali sramota?
Sla po oblasti je nesorazmerna s položajem prvega na vasi.
Odpri galerijo
Sla po oblasti je nesorazmerna s položajem prvega na vasi. Karikatura: Marko Kočevar
Prebrisani teoretiki zavajanja množic so pred neznanim številom let ljudstvo vabili k volilnim skrinjicam in jih prepričevali, da so volitve praznik demokracije. Tisti, ki se samo malo spusti v zakulisje »praznovanja«, pa kmalu lahko občuti vse blagodati takega praznika. Ne praznik, sramota demokracije postajajo v vse številnejših primerih volitve, zaradi česar mnogim praznika ni mar.
Zavajanja, zmerjanja z morilci, kriminalci, lažnivci, fašisti, ponarejanja, intrige, ovadbe, žalitve, neresnice in zlorabe vseh vrst ...
Namen prevzema oblasti vse pogosteje posvečuje sredstva. Za doseganje cilja je dovoljeno vse. Sla po oblasti je nesorazmerna s položajem prvega na vasi. Ni mogoče razumeti, zakaj številni posamezniki vlagajo tolikšno energijo in nesorazmerne vložke. Samo zato, da bi prišli do ne prav visoke županske plače in hkrati do zelo odgovorne funkcije, s katero je v razmerah takšne delitve vseh proti vsem nemogoče ugoditi interesom in vaško skupnost popeljati do nebes?
Nebrzdano hlepenje po oblasti vodijo predvsem zelo egoistični in prepožrešni vzgibi: zagotoviti službo ali zaslužke svoji skupini. »Praznik demokracije« so ponekod privedli do tega, da delijo posel samo preizkušeno lojalnim »našim«, da za svoj avtomobil na mesec porabijo vsaj 1666 evrov, da odločajo o gradbenih dovoljenjih, o ceni zemljišč, o tistih, ki dobijo priložnost, in o tistih, ki se iz občine lahko izselijo, magari v »Philadelphio«. Nastajajo hobotnice, trumpizem postaja zgled, tako smo nekdanje enoumje zamenjali z novim, še precej temnejšim, kot je zabrusila koprska kandidatka Olga Franca precej verjetnemu ponovnemu večnemu županu, ki bi v ustavo najraje zapisal možnost, da bi bila županska funkcija lahko dedna.
Praznik ali sramota demokracije, torej? Odvisno! Grdi ljudje – grde volitve! In sramotno razumljena enoumna demokracija!
Zavajanja, zmerjanja z morilci, kriminalci, lažnivci, fašisti, ponarejanja, intrige, ovadbe, žalitve, neresnice in zlorabe vseh vrst ...
Namen prevzema oblasti vse pogosteje posvečuje sredstva. Za doseganje cilja je dovoljeno vse. Sla po oblasti je nesorazmerna s položajem prvega na vasi. Ni mogoče razumeti, zakaj številni posamezniki vlagajo tolikšno energijo in nesorazmerne vložke. Samo zato, da bi prišli do ne prav visoke županske plače in hkrati do zelo odgovorne funkcije, s katero je v razmerah takšne delitve vseh proti vsem nemogoče ugoditi interesom in vaško skupnost popeljati do nebes?
Nebrzdano hlepenje po oblasti vodijo predvsem zelo egoistični in prepožrešni vzgibi: zagotoviti službo ali zaslužke svoji skupini. »Praznik demokracije« so ponekod privedli do tega, da delijo posel samo preizkušeno lojalnim »našim«, da za svoj avtomobil na mesec porabijo vsaj 1666 evrov, da odločajo o gradbenih dovoljenjih, o ceni zemljišč, o tistih, ki dobijo priložnost, in o tistih, ki se iz občine lahko izselijo, magari v »Philadelphio«. Nastajajo hobotnice, trumpizem postaja zgled, tako smo nekdanje enoumje zamenjali z novim, še precej temnejšim, kot je zabrusila koprska kandidatka Olga Franca precej verjetnemu ponovnemu večnemu županu, ki bi v ustavo najraje zapisal možnost, da bi bila županska funkcija lahko dedna.
Praznik ali sramota demokracije, torej? Odvisno! Grdi ljudje – grde volitve! In sramotno razumljena enoumna demokracija!
