Pred jesensko nevihto
Ob težavah Nemčije, Italije, Francije nismo in ne moremo biti izoliran in brezskrben otoček stabilnosti in rasti.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Gospodarski zagon in optimizem v evrodeželi gresta pospešeno navzdol. Še zlasti razvita Evropa se letos gospodarsko ohlaja hitreje od napovedi in pričakovanj, rast se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim za polovico zmanjšala, še več, tudi industrijska proizvodnja se krči najhitreje v zadnjih šestih letih, kažejo sveži podatki tega tedna.
Ko je predsednik ECB, vedno previdno zadržani Mario Draghi, prejšnji teden novinarjem v zanj zelo dramatičnih tonih razlagal, da so razmere »vse slabše in slabše«, in napovedoval ukrepanje, je tudi največjim optimistom postalo jasno, da ima evrodežela resne težave, ki se bodo vsaj kratkoročno še bolj zaostrile in zato zahtevajo odločen in pravočasen odziv. Tudi zato, ker je povsem jasno, da bi evrsko območje kot celota zelo težko, če sploh, preživelo še eno resno gospodarsko in finančno krizo. ECB ima zdaj v rokah zelo omejen nabor instrumentov in tudi nov, verjetno že septembrski paket spodbujevalnih ukrepov (verjetno nižje obresti in novi odkupi obveznic) ne bo čudežno in hitro zdravilo za vse nakopičene težave Italije in drugih bolnikov evrodežele.
In Slovenija? Ob tem, ko sveža statistika zdaj priča o težavah Nemčije, Italije, Francije, seveda nismo in ne moremo biti izoliran in brezskrben otoček stabilnosti in rasti. Res pa pri nas težave velikih in upad naročil praviloma občutimo s približno polletnim zamikom. Kar pomeni, da bomo verjetno jeseni tudi mi občutili razsežnosti »črnega« drugega četrtletja, ki so ga doživeli v naših največjih trgovinskih partnericah.
Boleče izkušnje izpred desetih let nam kažejo še, da majhna in odprta Slovenija ob krizi širših razsežnosti bolj zaniha navzdol kot večje države, manj odvisne od izvoza in tujega povpraševanja. Naše gospodarstvo in javne finance bodo zato do konca leta in naprej verjetno na precej večji preizkušnji, kot pa bi lahko zdaj na prvi pogled sklepali iz zadnjih dosegljivih statističnih podatkov o rasti in javnofinančnem presežku. Ti se lahko kmalu izkažejo kot hitro pokvarljivo blago. In predvsem to bi morali imeti v mislih naši odločevalci v vladi in parlamentu, ko se bo prihodnji mesec spet odprla tradicionalna jesenska proračunska fronta.
Ko je predsednik ECB, vedno previdno zadržani Mario Draghi, prejšnji teden novinarjem v zanj zelo dramatičnih tonih razlagal, da so razmere »vse slabše in slabše«, in napovedoval ukrepanje, je tudi največjim optimistom postalo jasno, da ima evrodežela resne težave, ki se bodo vsaj kratkoročno še bolj zaostrile in zato zahtevajo odločen in pravočasen odziv. Tudi zato, ker je povsem jasno, da bi evrsko območje kot celota zelo težko, če sploh, preživelo še eno resno gospodarsko in finančno krizo. ECB ima zdaj v rokah zelo omejen nabor instrumentov in tudi nov, verjetno že septembrski paket spodbujevalnih ukrepov (verjetno nižje obresti in novi odkupi obveznic) ne bo čudežno in hitro zdravilo za vse nakopičene težave Italije in drugih bolnikov evrodežele.
In Slovenija? Ob tem, ko sveža statistika zdaj priča o težavah Nemčije, Italije, Francije, seveda nismo in ne moremo biti izoliran in brezskrben otoček stabilnosti in rasti. Res pa pri nas težave velikih in upad naročil praviloma občutimo s približno polletnim zamikom. Kar pomeni, da bomo verjetno jeseni tudi mi občutili razsežnosti »črnega« drugega četrtletja, ki so ga doživeli v naših največjih trgovinskih partnericah.
Boleče izkušnje izpred desetih let nam kažejo še, da majhna in odprta Slovenija ob krizi širših razsežnosti bolj zaniha navzdol kot večje države, manj odvisne od izvoza in tujega povpraševanja. Naše gospodarstvo in javne finance bodo zato do konca leta in naprej verjetno na precej večji preizkušnji, kot pa bi lahko zdaj na prvi pogled sklepali iz zadnjih dosegljivih statističnih podatkov o rasti in javnofinančnem presežku. Ti se lahko kmalu izkažejo kot hitro pokvarljivo blago. In predvsem to bi morali imeti v mislih naši odločevalci v vladi in parlamentu, ko se bo prihodnji mesec spet odprla tradicionalna jesenska proračunska fronta.
