Ko predsednik vlade vstopi v državni zbor, gostuje. Šef izvršilne veje oblasti gostuje pri zakonodajni oblasti. Ker med vejami oblasti obstajajo načela zavor in ravnovesij, od vseh, ki opravljajo oblastno funkcijo, pričakujemo spoštljiv odnos do drugih oblastnih institucij.

Hkrati je razumljivo, da med oblastnimi instancami obstaja določena napetost; pretirana orkestriranost zakonodajne in izvršilne veje oblasti je škodljiva. Odgovor na vprašanje, kje je meja med vzajemnim spoštovanjem in pretirano orkestriranostjo, pa ni enostaven.

Premier Marjan Šarec je moral na vprašanje, zakaj je odklonil nastop v evropskem parlamentu, odgovarjati še državnemu zboru. Zdelo se je, da je zaradi vprašanja slabe volje. Hkrati pa so vprašanja, ki jih poslanska skupnost naslavlja predsedniku vlade, ena ključnih osi odnosov med dvema oblastnima instancama. Četudi je premier že razlagal, zakaj za zdaj ne bo nagovoril evropskega parlamenta, odgovor pred parlamentom stališču predsednika vlade daje posebno težo.

Zakaj je vprašanje o (ne)nastopanju v evropskem parlamentu na mestu? Prva pojasnila predsednika vlade niso bila posrečena. Marjan Šarec je namreč v prvih pojasnilih dejal, da bi, če bi vabilo sprejel, njegov govor interpretirali kot predvolilno gesto. Tega pa ne želi.

Da bi nastop predsednika vlade na evropskem parketu kdo gotovo interpretiral kot predvolilno dejanje, je seveda dejstvo. Temu se pač ne da izogniti. Morda bi tak nastop kampanji LMŠ na evropskih volitvah škodoval, morda bi koristil – tega ne vemo. Vendar je vprašanje, ali bi nastop Marjana Šarca škodoval ali koristil njegovi stranki na evropskih volitvah, napačno.

Pravo vprašanje je, ali bi nastop predsednika vlade pred evropsko zakonodajno oblastjo koristil Republiki Sloveniji. Obstaja nekaj okoliščin, ki navajajo na oceno, da bi bil tak nastop za Slovenijo koristen. Denimo: premier bi lahko govoril o vladavini prava. V soseščini bi lahko našli kakšno državo, ki ima z vladavino prava nekaj težav. Besedo ali dve bi lahko namenil vprašanju populizma, morda celo fašizma ter domislicam predsednika evropskega parlamenta Tajanija.

Slovenija je v tistem delu evropskega političnega spektra, ki stavi na vrednote liberalne demokracije, deležna določenih simpatij. Da ne bo zablod – besedna zveza liberalna demokracija ni sopomenka za stranko, ki smo jo v teh krajih poznali po kratici LDS. Ko gre za spoštovanje vrednot liberalne demokracije, se Slovenija razlikuje od sosed – vzhodne Madžarske, severne Avstrije, zahodne Italije ali južne Hrvaške. Država, ki zaradi spoštovanja temeljnih načel Evropske unije vzbuja simpatije, lažje dobi zaveznike.

Ko predsednik vlade zakonodajni oblasti pojasnjuje svoje odločitve, je odločnost na mestu. Ni pa na mestu, če je zaradi vprašanj, ki imajo svoj smisel, osoren. V državnem zboru je namreč zgolj na obisku.