Pregorelo zdravniško moštvo

Gledalci (bolniki) plačujejo drage vstopnice (zdravstveno zavarovanje), potem pa predolgo čakajo na tekme, od izida katerih so odvisna njihova življenja.
Fotografija: Karikatura: Marko Kočevar
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar

Osnovno zdravstvo Gorenjske ima odličen poslovni rezultat, a utrujeno ekipo zdravnikov. Zamenjati je ne more, ker ni zagotovilo rezervnih igralcev. Nekaj jih sicer še trenira (uvaja), a kaj ko se tudi ti že pogledujejo za zaposlitvami v drugih moštvih (tujih zdravstvenih ustanovah). Gledalci (bolniki) plačujejo drage vstopnice (zdravstveno zavarovanje), a na tribunah predolgo čakajo na tekme, od izida katerih so odvisna njihova življenja.

Odgovorni so dali odločilen avtogol za propad primarnega zdravstva, sistema niso začeli pravočasno prilagajati demografskim in drugim spremembam. Problemi so se kopičili. V ZD Kranj so se s kadrovsko stisko neuspešno spopadali že več let. Zdravniki so odhajali na bolniške in porodniške dopuste, nadomeščati so jih morali že tako preobremenjeni kolegi, ki za to včasih niso dobili niti plačila. Ironija je, da je denar zdaj ostal, zdravniki pa bodo ušli, saj obremenitev ne zdržijo več. Še večja ironija je, da jih zdaj ne bi zadržal niti denar, temveč le sprememba aneksa, ki bi jim omogočila, da bodo lahko odklanjali nove paciente, ko bodo dosegli 1895 glavarinskih količnikov. V Kranju je namreč povprečno število količnikov na tim kar 2407.

Ko smo pred časom menedžerje spraševali, kaj bi naredili, če bi čez noč ostali brez 23 vodilnih »igralcev«, je Robert Golob, predsednik uprave GEN-I odgovoril: »Osnovna naloga visokega menedžmenta je, da skrbi za to, da so v podjetju znana pravila, medosebni odnosi zdravi in da je jasna kultura delovanja. Če se zgodi, da 20 vrhunskih kadrov hkrati zagrozi z odpovedjo, je nekaj narobe na eni od teh treh točk. Če bi se to zgodilo v GEN-I, bi jaz odletel še isto sekundo.«

V Kranju ne bo odletel nihče, saj je javni sistem nekaj popolnoma drugega kot gospodarstvo. V javnem sistemu se zaradi zakonodaje ne da narediti nič, zasebno podjetje pa mora delati čudeže, če želi obstati na trgu. Direktor, ki ne dosega rezultatov, gre, direktor v javni mreži ostane še naslednji mandat, saj ni kriv, da je sistem tak, kakršen je. Dokler bo tako, se bo treslo še veliko mrež, ujeti pa bodo predvsem nemočni bolniki.