Prihodnost je črna
Pred šestimi leti se je na študijski program gradbeništvo prijavilo 180 dijakov, letos le - 36.
Podatki in napovedi kažejo na ugoden trend povečevanja števila zaposlenih v gradbeništvu. Vendar podrobnejši pogled kaže, da panogi in s tem gradbenim delavcem, drugačno sliko.
Zavod za zaposlovanje je za drugo polletje tega leta napovedal, da bo ob predelovalnih dejavnostih največ novih delovnih mest prav v gradbeništvu. Napovedi se uresničujejo. Povpraševanje po gradbincih je nenehno, delavcev celo primanjkuje, ugotavljajo v agenciji Manpower in napovedujejo, da bo v zadnjem četrtletju več delodajalcev zaposlovalo kot odpuščalo. Še v številkah: od februarja letos do konca julija se je število zaposlenih v panogi povečalo za 4655 na 55.384. Ustalil se je tudi večletni trend zmanjševanja števila zaposlenih. Medtem ko se je od začetka krize do danes število zaposlenih v gradbeništvu zmanjšalo za približno 40 odstotkov, je v zadnjih dveh letih število zaposlenih stabilno.
Kljub vsemu gradbinci nimajo razloga za veselje. Novo zmanjševanje števila zaposlenih lahko pričakujemo v drugi polovici letošnje jeseni. Gradbeništvo je namreč zelo sezonska dejavnost, zato se pred zimo število zaposlenih vedno zmanjša, pred pomladjo pa se začne povečevati. Enako bo tudi prihodnje leto. Ali tudi leta 2016? Gradbeništvo namreč trenutno raste zaradi črpanja evropskih sredstev iz pretekle finančne perspektive. Ta denar bo prihodnje leto porabljen, novih projektov pa ni na vidiku. Graditeljstvu leta 2016 zato grozi nov kolaps in s tem nevarnost, da se na pomlad čez dve leti število delavcev ne bo opazneje povečalo. Verjetna so celo nova odpuščanja in s tem nadaljnji trend zmanjševanja zaposlenih v gradbeništvu.
Poleg tega statistiko že zdaj olepšujejo agencije in drugi posredniki, ki delavce vodijo čez mejo. Iz Slovenije je v tujino na leto napotenih okoli 8000 delavcev, gradbinci odhajajo predvsem v Nemčijo in Avstrijo. Ob včerajšnjem dnevu boja proti trgovini z ljudmi lahko spet opozorimo na nemogoče razmere za življenje in delo ter kršitve, ki se delavcem dogajajo pri nas in v tujini. V Sloveniji je po podatkih delovne inšpekcije še vedno največ kršitev delovne zakonodaje prav v gradbeništvu, prav tako je v tej nevarni panogi največ kršitev varnostnih pravil.
Ob vsem tem – in nizkih plačah – ni presenetljivo, da mlade gradbeništvo ne zanima. Število zaposlenih v gradbeništvu na prebivalca je v Avstriji za 35 odstotkov večje kot v Sloveniji, število vajencev pa skoraj desetkrat večje. Vajenci na severni strani Karavank v prvem letu vajeništva dobijo 813 evrov neto na mesec, v četrtem pa 1830 evrov neto nagrade. O takšnih prejemkih lahko pri nas na začetku svoje poklicne poti verjetno sanjajo celo gradbeni inženirji. Zato ne preseneča niti veliko zmanjšanje vpisa na gradbeno fakulteto. Letos je bilo na programu gradbeništvu na ljubljanski gradbeni fakulteti odprtih 120 razpisnih mest, a v prvem roku se je nanje prijavilo le 36 dijakov. Pred šestimi leti se je na ta isti študij prijavilo – 180 dijakov. Bo Slovenija ostala brez gradbenih inženirjev, zidarjev, tesarjev?
Prihodnost gradbincev je črna.
Zavod za zaposlovanje je za drugo polletje tega leta napovedal, da bo ob predelovalnih dejavnostih največ novih delovnih mest prav v gradbeništvu. Napovedi se uresničujejo. Povpraševanje po gradbincih je nenehno, delavcev celo primanjkuje, ugotavljajo v agenciji Manpower in napovedujejo, da bo v zadnjem četrtletju več delodajalcev zaposlovalo kot odpuščalo. Še v številkah: od februarja letos do konca julija se je število zaposlenih v panogi povečalo za 4655 na 55.384. Ustalil se je tudi večletni trend zmanjševanja števila zaposlenih. Medtem ko se je od začetka krize do danes število zaposlenih v gradbeništvu zmanjšalo za približno 40 odstotkov, je v zadnjih dveh letih število zaposlenih stabilno.
Kljub vsemu gradbinci nimajo razloga za veselje. Novo zmanjševanje števila zaposlenih lahko pričakujemo v drugi polovici letošnje jeseni. Gradbeništvo je namreč zelo sezonska dejavnost, zato se pred zimo število zaposlenih vedno zmanjša, pred pomladjo pa se začne povečevati. Enako bo tudi prihodnje leto. Ali tudi leta 2016? Gradbeništvo namreč trenutno raste zaradi črpanja evropskih sredstev iz pretekle finančne perspektive. Ta denar bo prihodnje leto porabljen, novih projektov pa ni na vidiku. Graditeljstvu leta 2016 zato grozi nov kolaps in s tem nevarnost, da se na pomlad čez dve leti število delavcev ne bo opazneje povečalo. Verjetna so celo nova odpuščanja in s tem nadaljnji trend zmanjševanja zaposlenih v gradbeništvu.
Poleg tega statistiko že zdaj olepšujejo agencije in drugi posredniki, ki delavce vodijo čez mejo. Iz Slovenije je v tujino na leto napotenih okoli 8000 delavcev, gradbinci odhajajo predvsem v Nemčijo in Avstrijo. Ob včerajšnjem dnevu boja proti trgovini z ljudmi lahko spet opozorimo na nemogoče razmere za življenje in delo ter kršitve, ki se delavcem dogajajo pri nas in v tujini. V Sloveniji je po podatkih delovne inšpekcije še vedno največ kršitev delovne zakonodaje prav v gradbeništvu, prav tako je v tej nevarni panogi največ kršitev varnostnih pravil.
Ob vsem tem – in nizkih plačah – ni presenetljivo, da mlade gradbeništvo ne zanima. Število zaposlenih v gradbeništvu na prebivalca je v Avstriji za 35 odstotkov večje kot v Sloveniji, število vajencev pa skoraj desetkrat večje. Vajenci na severni strani Karavank v prvem letu vajeništva dobijo 813 evrov neto na mesec, v četrtem pa 1830 evrov neto nagrade. O takšnih prejemkih lahko pri nas na začetku svoje poklicne poti verjetno sanjajo celo gradbeni inženirji. Zato ne preseneča niti veliko zmanjšanje vpisa na gradbeno fakulteto. Letos je bilo na programu gradbeništvu na ljubljanski gradbeni fakulteti odprtih 120 razpisnih mest, a v prvem roku se je nanje prijavilo le 36 dijakov. Pred šestimi leti se je na ta isti študij prijavilo – 180 dijakov. Bo Slovenija ostala brez gradbenih inženirjev, zidarjev, tesarjev?
Prihodnost gradbincev je črna.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji