Zaupanje, ki je bilo podlaga za sodelovanje med koalicijskima partnericama, je porušeno in vprašanje je, ali se lahko znova vzpostavi.
Položaj je fluiden, gotovo je le, da država vstopa v večmesečno obdobje politične negotovosti, na koncu katerega jo morebiti čaka še ena »vlada sprememb«, tokrat pod vodstvom kontroverznega Ligaša. Salvinijev poziv k razpisu predčasnih volitev je težko razumeti drugače kot poskus utrditve njegove politične moči.
Preberite še:
Vse, kar morate vedeti o italijanski vladni krizi
Vse, kar morate vedeti o italijanski vladni krizi
Javnomnenjske ankete kažejo, da Liga uživa daleč najvišjo podporo med italijanskimi strankami in da bi se lahko z nekaj sreče sama (ali v sodelovanju s katero od manjših strank na desnici) povzpela na oblast. Že nekaj časa je jasno, da je Salvini zavezništvo z G5Z, veliki politični eksperiment, ki je bil že na začetku v marsičem obsojen na neuspeh, dojemal kot odskočno desko za svoje politične ambicije. Čeprav je G5Z v koalicijo vstopila kot večja stranka, se ji pakt z Ligo v volilnem smislu nikakor ni obrestoval, tako kot se ni obrestoval državi kot celoti.
Zapuščino rumeno-zelene koalicije je mogoče presojati na različne načine, tudi skozi prizmo pomembnih dogodkov, ki so zaznamovali njen mandat. Prihodnji teden bo minilo leto dni od tragedije v Genovi, ko je v zrušenju Morandijevega viadukta umrlo 43 ljudi.
Mnogi so pričakovali, da bo nesreča spodbudila spremembe in koaliciji dala zagon pri reševanju cele vrste težav, s katerimi se srečuje država, je za Delo pojasnil Bill Emmott, nekdanji urednik Economista. A nič od tega se ni zgodilo. Nasprotno, Italija, leto dni po menjavi oblasti, ostaja »nespremenjena in nereformirana, v stanju politične paralize«.