Prste proč!

Komaj je Slovenska odškodninska družba (Sod) oziroma po novem Slovenski državni holding (SDH) po aprilskem odstopu vlade pomiril morebitne kupce naših podjetij, je odhajajoča oblast poskrbela za novo vznemirjenje vlagateljev. Čeprav je prodaja Mercatorja v samem finišu, se je vlada, kot kaže, odločila, da bo posegla vanjo. V četrtek je namreč SDH naložila, da naj ji na prihodnji seji predstavi prodajo Mercatorja in oceni tveganja, povezana z izvedbo ali neizvedbo posla. In to čeprav SDH ni niti lastnik najboljšega soseda niti ni vključen v prodajo; je le upravljavec NLB in NKBM, ki delež v Mercatorju prodajata.

Tako odhajajoča premierka Alenka Bratušek kot minister za gospodarstvo Metod Dragonja se tega celo zavedata, a, kot kaže, je ministrski zbor podlegel pritisku sindikatov in drugih branilcev »nacionalnega interesa« s kmetijskim ministrom Dejanom Židanom na čelu, ki prodaji niso naklonjeni. Volilna kampanja se je začela in Mercator je gotovo prvovrstna tema tega političnega cirkusa. Olja na ogenj je v zadnjih dneh prilil še Slovenski forum socialnega podjetništva, z idejo o ustanovitvi nekakšne zadruge, ki da bi deležnikom omogočila nakup najboljšega soseda.

Mercator novega lastnika išče že nekaj let, saj je bila prodaja večkrat ustavljena. Tokratna prodaja – že deveta po vrsti – pa poteka že leto dni. Zato se postavlja vprašanje, zakaj se je vlada v zgodbo začela vpletati v sami končnici, ko naj bi bil posel že tako rekoč pod streho. Pri tem je povozila vsa pravila dobrega korporativnega upravljanja, ki izrecno prepovedujejo poseganje politike v poslovne odločitve državnih družb.

Prodajalci – med katerimi niso le državne, ampak tudi zasebne družbe – naše največje trgovske družbe gotovo ne prodajajo iz zabave, ampak iz poslovne nujnosti in odločitev o prodaji je lahko le v rokah lastnikov. Agrokor morda res ni idealen kupec, a drugega žal ni, in tudi nasprotniki prodaje v vsem tem času niso ponudili nobene resne alternativne rešitve. Da načrta B nimajo, je v četrtkovih odmevih priznal tudi minister Dragonja. Vladno drezanje v ta postopek je zato toliko bolj neodgovorno.

Takšno iztegovanje političnih lovk ne seže le do Mercatorja, ampak lahko negativno vpliva tudi na privatizacijske postopke, ki jih pravkar v polnem zamahu vodi SDH. Vlagatelji z nakupi podjetij v Sloveniji že tako nimajo dobrih izkušenj in takšne igre okoli Mercatorja so lahko znak, da jih utegne tudi pri privatizaciji Telekoma Slovenije, Aerodroma in drugih podjetij, ki so naprodaj, pričakati kakšno presenečenje v obliki »nacionalnega interesa«. To je pravzaprav idealen način, da preženemo še tiste vlagatelje, ki z nami sploh še hočejo poslovati.

Vlada si je nov upravljavski spodrsljalj paradoksalno privoščila prav v tednu, ko je ustanovila SDH, ki naj bi take posege preprečeval. Če slovenska politika na nova pravila ni pripravljena, potem naj holding ukine in prevzame odgovornost za upravljanje podjetij in njihove zavožene projekte. Če ne pa: Prste stran!