Rast v času lokalnih volitev
Na krizne pretrese smo bolje pripravljeni kot pred desetletjem, a cikel gre v Evropi navzdol.
Odpri galerijo
Karikatura Marko Kočevar
Medtem ko se gospodarstvo v Nemčiji in večini Evrope kar hitro ohlaja, je Slovenija v tretjem četrtletju celo pospešila in še naprej rasla po stopnjah malo pod petimi odstotki, ugotavljajo statistiki.
Presenetljivo dinamiko vsaj delno pojasni dejstvo, da nam letos BDP višajo tudi politični apetiti po občinah, kjer so gradbeni stroji dodatno brneli tudi zaradi bitke za volivce v času lokalnih volitev. Precej živahno gradijo tudi podjetja, kar kaže, da so optimistična, računajo na povečevanje prodaje.
Rast pri nas še naprej krepko presega evr(op)sko povprečje, kar pomeni, da se po izgubljenem kriznem desetletju še naprej približujemo razvitejšim. Resda počasi, a vendarle. To je dobra novica.
Manj obetaven podatek je znižanje stopnje rasti izvoza v zadnjem četrtletju za polovico, hkrati se znižuje tudi rast uvoza. Oboje namreč kaže, kako občutljiva je Slovenija kot majhno in odprto gospodarstvo v sedanjem času stagnacije mednarodne trgovine; to dodatno ogrožajo protekcionistični popadki in napovedi carinskih vojn. Za državo, ki je življenjsko odvisna od izvoza, je zdaj ena od rešitev nadaljnja razpršitev izvoznih trgov in tveganj – in pa seveda višja dodana vrednost na zaposlenega, ki je pač nujna, da pridemo do tako zaželenih višjih plač.
In ko smo že pri zaposlenih: spodbudno je, da v Sloveniji zdaj njihovo skupno število že krepko presega milijon – in je s tem najvišje po letu 1995. Še večji simbolni naboj ima zadnji podatek, da je zaposlenih pri nas zdaj tudi za približno pet tisoč več, kot jih je bilo tik pred izbruhom gospodarske krize leta 2008. Res so naša podjetja in banke zdaj bolje pripravljeni na morebitne krizne pretrese kot pred desetimi leti, a gospodarski cikel gre v Evropi zdaj očitno navzdol. Smo na to pripravljeni?
Presenetljivo dinamiko vsaj delno pojasni dejstvo, da nam letos BDP višajo tudi politični apetiti po občinah, kjer so gradbeni stroji dodatno brneli tudi zaradi bitke za volivce v času lokalnih volitev. Precej živahno gradijo tudi podjetja, kar kaže, da so optimistična, računajo na povečevanje prodaje.
Rast pri nas še naprej krepko presega evr(op)sko povprečje, kar pomeni, da se po izgubljenem kriznem desetletju še naprej približujemo razvitejšim. Resda počasi, a vendarle. To je dobra novica.
Manj obetaven podatek je znižanje stopnje rasti izvoza v zadnjem četrtletju za polovico, hkrati se znižuje tudi rast uvoza. Oboje namreč kaže, kako občutljiva je Slovenija kot majhno in odprto gospodarstvo v sedanjem času stagnacije mednarodne trgovine; to dodatno ogrožajo protekcionistični popadki in napovedi carinskih vojn. Za državo, ki je življenjsko odvisna od izvoza, je zdaj ena od rešitev nadaljnja razpršitev izvoznih trgov in tveganj – in pa seveda višja dodana vrednost na zaposlenega, ki je pač nujna, da pridemo do tako zaželenih višjih plač.
In ko smo že pri zaposlenih: spodbudno je, da v Sloveniji zdaj njihovo skupno število že krepko presega milijon – in je s tem najvišje po letu 1995. Še večji simbolni naboj ima zadnji podatek, da je zaposlenih pri nas zdaj tudi za približno pet tisoč več, kot jih je bilo tik pred izbruhom gospodarske krize leta 2008. Res so naša podjetja in banke zdaj bolje pripravljeni na morebitne krizne pretrese kot pred desetimi leti, a gospodarski cikel gre v Evropi zdaj očitno navzdol. Smo na to pripravljeni?
