Tiskane izdaje
Pred dnevi so na Madžarskem praznovali 23. oktober, dan upora proti komunizmu in sovjetski nadvladi leta 1956, ki se je končal z nasilnim zatrtjem vstaje, smrtjo 2500 Madžarov in dolgimi desetletji komunistične represije. Brutalno nasilje sovjetske vojske se je našim sosedom močno vtisnilo v spomin, čeprav o dogodkih leta 1956 vse do padca komunizma leta 1989 ni bilo dovoljeno govoriti.
Praznik madžarske revolucije so tudi letos politiki izkoristili za popularizacijo svoje politične agende. Še posebno je izstopala priprava nove protivladne platforme pod vodstvom nekdanjega začasnega premiera Gordona Bajnaija, ki je na shodu napovedal boj proti sedanji vladi Viktorja Orbana. Ta je v Budimpešti prav tako zbral množico privržencev in v sebi značilnem slogu povedal, zakaj je prav on prava izbira za Madžarsko. Oba »tabora« sta zbrala približno 100.000 ljudi, kar bi v Sloveniji povezali z vsaj izrednimi razmerami, a na Madžarskem so tovrstni shodi v podporo političnim idejam bolj običajni.
S tem se je pravzaprav že napovedala kampanja naslednjih parlamentarnih volitev spomladi 2014 in zarisala obrise taborov, ki se bosta spopadla. Kaže, da bo Bajnai spet poskušal povezati do zdaj razbito opozicijo proti precej bolj monolitnemu bloku vladajoče desne opcije, ki ga predstavlja zgolj stranka Fidesz z absolutno parlamentarno večino. Skrajno desna stranka Jobbik je preveč radikalna, da bi si jo Orban želel tesneje ob sebi.
Dejstvo, da je Orbanov Fiddesz na prejšnjih volitvah dobil absolutno večino v parlamentu, prepričljivo kaže na stopnjo nezadovoljstva, ki so ga Madžari čutili do pred tem vladajočih socialistov Ferenca Gyurcsanya. Prav tako dolgotrajni nasilni protesti (skrajne) desnice v Budimpešti, ki so leta 2009 le povzročili padec nepriljubljene Gyurcsanyeve vlade. Njegovo mesto je do volitev naslednje leto prevzel nestrankarski Bajnai, ki mu pripisujejo zasluge za stabilizacijo madžarskega gospodarstva, potem ko je Madžarska kot prva članica EU konec leta 2008 zaprosila za pomoč Mednarodnega denarnega sklada.
In prav neuspešnost sedanje vlade za normalizacijo gospodarskih razmer je najverjetneje tista, ki jeziček na tehtnici spet potiska proti levici. Bolj kot avtoritarnost in nedemokratičnost Orbanovega režima; ta je po mnenju nekaterih z absolutno večino od volivcev pravzaprav dobil proste roke, da končno uredi razmere v nestabilni državi. Če je mogoče verjeti zadnjim meritvam javnega mnenja, bi Fidesz na volitvah zdaj dobil le še 20 odstotkov glasov.
Bajnai je novo upanje številnih Madžarov, ki se s sedanjo oblastjo ne strinjajo, a so bili proti močnemu desnemu bloku doslej nemočni. Ali bo tehnokratu, človeku od zunaj uspelo toliko poenotiti novo politično platformo, da bo resna alternativa Orbanu? Njegov poskus bo gotovo poučna lekcija tudi za slovensko opozicijo.
