Samoizločevalni sistem

Dosedanji sistem izvajanja tečajev varne vožnje, pristopa k teoretičnemu testiranju cestnoprometnih predpisov, izdajanja različnih potrdil in ne nazadnje žig ter podpis pristojnih, da je bodoči voznik opravil vse za varno udeležbo v cestnem prometu, je pokazal, da bo človeška vrsta celo na področju, kjer so v igri dobesedno človeška življenja, iskala vsakršno luknjico, da bi izigrala pravila.

Vendar naj si vsi mogoči sedanji in nekdanji šefi različnih državnih služb in ministrstev priznajo, da ni šlo le za luknjice. V sistemu je zevala zelo velika luknja, ki je niti ni bilo treba iskati, saj se je ponujala kar sama od sebe. Kaj vse je šlo narobe, so mediji v preteklosti natančno pisali.

Na prvem mestu je gotovo treba poudariti okostenele predpise in evidence, ki ne le, da niso šle v korak z razvijajočo se informacijsko tehnologijo, ostale so nekje v času abakusa. Če se dotaknemo razvpitih pol za teoretično testiranje poznavanja prometnih znakov in vedenja na cesti, nismo prišli niti do tja.

Verjetno od mlajše generacije voznikov ni nikogar, ki mu teoretičnih pol pod nos ne bi pomolil bodisi inštruktor šole vožnje ali pa bi jih izbrskal na spletu. Zdaj se temu obeta konec. Končno. Papirje bo zamenjala računalniška aplikacija, ki bo kandidatom naključno izpisala vprašanje. Piflanje na pamet tako ne bo več recept za najpomembnejšo teoretično »kontrolko« na poti do vozniškega izpita.

V zapletenem procesu pridobivanja vozniškega dovoljenja, predvsem pa ustrezne pripravljenosti za lastno udeležbo na cesti, je, kar se mene tiče, teoretično testiranje le kamenček v mozaiku, saj je poznavanje teorije daleč od praktične usposobljenosti za samostojno vrtenje volana. Sprememba bo imela, upajmo, širše razsežnosti.

Omenjena novost bo zelo dobrodošla zaradi avtošol samih. Kot, denimo, tudi to, da inštruktorji zdaj ne bodo več tako zagotovo vedeli, kdaj in kje bo delal njihov priljubljeni ocenjevalec, ki bo njegovemu kandidatu morda pogledal skozi prste. Šole vožnje naj se po novem raje ukvarjajo s tem, da bodo nove voznike najbolje pripravile, ne pa da bodo iskale vse mogoče načine, da obidejo pravila in poskušajo čim bolj napolniti svojo malho.

Igor Velov iz agencije za varnost prometa ima s tega vidika prav, da zgolj večji nadzor nepravilnosti in zlorab ne bo preprečil, saj je to področje preobsežno in preveč kompleksno, da bi ga urejali s palico. Gotovo je treba vse moči usmeriti v sistem, v katerem bo možnost zlorab kar se da najmanjša in sledljivost dejanj razvidna, saj bodo tako goljufivci in slabše šole vožnje odpadli po naravni selekciji.

Premik v pravo smer je najbrž tudi združevanje izpitnih centrov, kar bo naslednji korak do tega, da so kandidati za vozniški izpit v čim bolj enakopravnem položaju pri preizkusu vožnje. Skrajni čas, bi lahko sklenili.