Šarčeva varnostno-politična dilema
Premier Šarec se sooča z očitki opozicije s SDS na čelu, da ta vlada pred migranti ni sposobna ustrezno varovati meje.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Pri odločanju, ali bo Slovenija podprla vstop Hrvaške v območje schengna, bo koalicija s predsednikom vlade Marjanom Šarcem pred pomembno dilemo. Če presojamo vprašanje vstopa Hrvaške v območje odpravljenih notranjih meja držav EU le z varnostnega vidika, je za Slovenijo bolje, če se z vstopom strinja. Varovanje meje med Hrvaško in BiH po ocenah strokovnjakov ne bo nič boljše kot do zdaj, bo pa naša stran dobila mehanizem, s katerim bo Hrvate lahko učinkoviteje silila k temu, da bi ti svojo zunanjo mejo EU bolje varovali. Zdaj namreč glede tega ne moremo storiti nič.
A če Slovenija vstop sosedov v schengensko območje dovoli, s tem izgubi pomemben, pravzaprav zadnji vzvod pritiska na Hrvaško glede implementacije arbitražne razsodbe o meji med državama. Še spomladi je slovenski premier Marjan Šarec izjavljal, da je Hrvaška od schengna še daleč, pri tem pa ni izključeval, da bo njegova vlada vprašanje članstva Hrvaške povezala z nerešenim vprašanjem arbitraže oziroma hrvaške neimplementacije razsodbe arbitražnega sodišča. Zdaj na to vprašanje ne želi odgovoriti. Del vlade neuradnim informacijam s Hrvaške, da njihova država izpolnjuje vse tehnične pogoje za vstop, ne pripisuje veliko pomena, drugi del, predvsem v krogih Mladike, kjer domuje zunanje ministrstvo, njihove teže ne relativizira. Glede na našo težo v Bruslju je sicer težko pričakovati, da bi bili uspešni pri vztrajanju, da se evalvacija prepusti novi evropski komisiji.
Hrvaška za vstop potrebuje soglasje vseh držav članic. Slovenija uradno podpira njen vstop, hkrati pa od kandidatk pričakuje, da bodo izpolnile »vsa ustrezna merila za vstop v sistem, ki veljajo za vse, ter upoštevale splošna načela in vrednote EU, kot so vladavina prava, spoštovanje določil mednarodnega in evropskega prava ter podpisani dogovori«. Torej tudi spoštovanje sodb mednarodnih sodišč.
Premier Šarec se je znašel pred prvo resno zunanjepolitično dilemo, ki je po drugi strani močno povezana z notranjo politiko, predvsem z očitki opozicije s SDS na čelu, da ta vlada ni sposobna ustrezno varovati meje. Soočil se bo tudi z javnim mnenjem, ki popuščanja Hrvaški najverjetneje ne bo sprejelo najbolje.
A če Slovenija vstop sosedov v schengensko območje dovoli, s tem izgubi pomemben, pravzaprav zadnji vzvod pritiska na Hrvaško glede implementacije arbitražne razsodbe o meji med državama. Še spomladi je slovenski premier Marjan Šarec izjavljal, da je Hrvaška od schengna še daleč, pri tem pa ni izključeval, da bo njegova vlada vprašanje članstva Hrvaške povezala z nerešenim vprašanjem arbitraže oziroma hrvaške neimplementacije razsodbe arbitražnega sodišča. Zdaj na to vprašanje ne želi odgovoriti. Del vlade neuradnim informacijam s Hrvaške, da njihova država izpolnjuje vse tehnične pogoje za vstop, ne pripisuje veliko pomena, drugi del, predvsem v krogih Mladike, kjer domuje zunanje ministrstvo, njihove teže ne relativizira. Glede na našo težo v Bruslju je sicer težko pričakovati, da bi bili uspešni pri vztrajanju, da se evalvacija prepusti novi evropski komisiji.
Javno mnenje popuščanja Hrvatom najverjetneje ne bo sprejelo najbolje.
Hrvaška za vstop potrebuje soglasje vseh držav članic. Slovenija uradno podpira njen vstop, hkrati pa od kandidatk pričakuje, da bodo izpolnile »vsa ustrezna merila za vstop v sistem, ki veljajo za vse, ter upoštevale splošna načela in vrednote EU, kot so vladavina prava, spoštovanje določil mednarodnega in evropskega prava ter podpisani dogovori«. Torej tudi spoštovanje sodb mednarodnih sodišč.
Premier Šarec se je znašel pred prvo resno zunanjepolitično dilemo, ki je po drugi strani močno povezana z notranjo politiko, predvsem z očitki opozicije s SDS na čelu, da ta vlada ni sposobna ustrezno varovati meje. Soočil se bo tudi z javnim mnenjem, ki popuščanja Hrvaški najverjetneje ne bo sprejelo najbolje.
