(SATIRA) Agencija za pretepe

Družba je napredovala, trgovci so si izborili proste nedelje in spremenili naše navade. Zdaj ob sobotah nakupimo za vsaj dva dneva in še kak dan vnaprej. Slovenci raje kupimo dva kilograma več kot deset dekagramov premalo.

Zato nam več hrane ostaja in še več se je preprosto sfiži. Trgovcem se smeji. Račun se še posebej izide ob dolgih praznikih. Minule dni so delali tri dni manj, prodali pa več dobrot. In še tržaškim ter avstrijskim trgovcem so pustili lep del posla. 

Zaradi izjemnih učinkov smo že predlagali, naj vsaj za glavne praznike trgovine zaprejo za teden dni. Trgovci bi počivali, prodali bi več, pomagali bi konkurenci, pa še obrambno bi nas usposabljali hkrati, saj bi se urili v pripravi učinkovite (obrambne) zaloge. 

Spoznanje o nesmiselnosti odprtih trgovin je podobno teorijam, da so ceste krive za preveč prometa, ki nam jih najraje vbijajo v naše trde glave v času cestnih zamaškov. Nedavno nas je z velikim odkritjem vnovič razsvetlila ameriška neznanka.

Komu naj verjamemo, če ne Američanom, ki so boljši že zato, ker so Američani! Seveda imamo celo v lastnih vohunskih vrstah disidente, ki oporekajo tako naprednemu pogledu na razvoj prometnic. Trdijo, da smo imeli že leta 1972 v Sloveniji avtocesto med Postojno in Vrhniko sedanje širine in 230.000 registriranih vozil.

Po 53 letih imamo zdaj osemkrat več registriranih vozil, čeprav se cesta sploh ni razširila. Tudi promet Luke Koper se je z dveh milijonov ton povečal za 12-krat. Vprašal nas je zato ta disidentski tajni vohljun, ali se je promet povečal zato, ker smo ali ker nismo gradili širše ceste, ali nemara zato, ker je država v 50 letih doživela določen razvoj tudi brez ceste in si je vsaka povprečno skromna družina omislila po tri avte ne oziraje se na širino asfalta.

Ker omenjenemu vohljunu ni pomoči, nas še zmeraj utruja, naj se enkrat peljemo od Trsta do Benetk in hkrati vprašamo svoje nonote, kako je bilo z zamaški na isti cesti pred 40 leti, ko je bilo registriranih avtov manj.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Pisati o pomanjkanju vode v Istri novembra, ko se še Istra spremeni v močvirje, je podobno nehvaležno, kot te dni prepričevati obramboslovne učenjake, da neznani leteči predmeti niso ruski. To dobro vedo tudi tisti politiki, ki so namočenim Istranom ob vseh žalostnih novicah na dušo mehko položili zelo diplomatsko čustvene besede, da obstaja tveganje, zaradi katerega se bodo nekatere obljubljene priprave na dograjevanje istrske vodovodne oskrbe zavlekle in jih zato do konca finančne perspektive ne bodo izvedli. 

Komu zdaj mar voda v Istri, lepo vas prosim, če imamo Rome na Dolenjskem in drone v Bruslju! Zato so le nežno namignili, da obljubljenih vodnih 142 milijonov evrov ne bo izgubljenih, saj jih bodo 50 milijonov pravočasno preusmerili.

Pomirjujoče so dodali, »da je (kljub preusmeritvi) smer prizadevanj prava«, ker za tem projektom še zmeraj stojijo vse koalicijske stranke. Za piko na i je poskrbel minister Jože Novak, ki je ohrabrujoče in optimistično zapisal: da »ostaja projekt oskrbe Istre z vodo med najvišjimi državnimi prioritetami«. Mnogi (skoraj vsi, a ne čisto vsi) smo si kar oddahnili, ko smo to slišali.

Tudi gradnja drugega tira med Divačo in Koprom je že 30 let projekt najvišje državne prioritete. Če bomo vsak tak najbolj prioritetni državni projekt gradili 30 let, potem bomo 1500 kilometrov slovenskih železniških tirov posodobili v natanko 1666 letih.  

Vse bolj smo na trnih tudi zaradi smešnih Rusov. Že mesece pred nočjo čarovnic so začeli z droni strašiti Evropejce, od Poljske preko Nemčije vse do Belgije in celo Lizbone. Po vsakem preletu teh dvojno uporabnih ruskih dronov se poveča prodaja ameriškega orožja. Če ruskih dronov niso naročili ameriški orožarji, potem res nimajo pojma o marketingu.

Skrbi nas, ker letalnikov še niso zaznali nad Grosupljem niti nad Novim mestom. Primčev Aleš in Špela Č. Vidič, več pozornosti prosim, vaše straže slabo stražijo (in strašijo) naše vasi. Le kaj bo rekel generalissimo.

Dolenjci nas nejeverno sprašujejo, ali imajo v Izoli res Agencijo za pretepe. Imajo jo. Samo zato,  da lahko dokažejo, kako je celo osnovnošolska privatna iniciativa bolj podjetna od državne. Če bi država prej ustanovila državno Agencijo za butanje kriminalcev, bi omenjena izolska Agencija za pretepe ostala brez posla in smisla. Če torej državni mojstri ne vedo, kako se ustanovi takšna agencija, naj vprašajo osnovnošolce za nasvet.