Še lovi miši?

V času, ko je Deng Xiaoping pojasnil, da »ni pomembno, ali je mačka črna ali bela, pomembno je, da lovi miši«, so se mačke v resnici delile na črne in bele.

Črne, denimo, so bile komunistične mačke z načrtovanimi kvotami in poravnanimi računi, bele pa so bile kapitalistične, razigrane mačke na svobodnem trgu, ki so znale iskati plen v vseh najbolj skritih luknjah.

Ko je Deng pred tremi desetletji in pol opogumil kitajsko gospodarstvo, naj se ne ozira na zapovedane barve ideologije, ga je s tem poslal v tržno džunglo, naj lovi dobiček, v prepričanju, da se bo tako obogatila tudi komunistična partija.

Po svoje je nekaj simbolike v tem, da bodo v razmiku dveh dni – 6. novembra v ZDA in 8. novembra na Kitajskem – v vsaki od teh držav na svoj način izbirali novo vodstvo. Tako se bosta črna in bela mačka spet srečali na pločevinasti strehi globalnih dilem o tem, kako ujeti vse manjšo in vse hitrejšo miš.

In medtem ko bi Američani zdaj potrebovali nekakšnega Deng Xiaopinga, ki bi jim jasno povedal, da ni pomembno, ali je gospodarstvo črno ali belo, pomembno je, da odpira nova delovna mesta, se Kitajci že nekaj časa sprašujejo, ali njihova vodilna partija sploh še lovi miši ali pa se le še debeli okoli pasu izbrane politične elite.

Evropejce morda ne zanima kitajski partijski kongres. Nekateri celo mislijo, da je to zakrneli ostanek prejšnjega stoletja. A kitajsko zasedanje je pomembno, ker se vrti okoli točke, v zvezi s katero se bo morala druga gospodarska sila sveta odločiti, ali bo pogumno ostala na svobodnem trgu ali pa se bo spet obrnila k podržavljanju.

Kot je bil liberalni Zahod v času Dengovega pragmatizma za Kitajsko magnet za izvajanje tihe privatizacije, tako je zdaj azijska sila vse očitnejši parameter sprememb v Ameriki in Evropi. Za globalizirani trg morda ni nujno, da je povsem svoboden, vendar pa mora biti črno in belo nujno povsem izenačeno, saj zdaj vsi lovijo isto miš.

Kitajski partijski kongres je pomemben. Morda celo pomembnejši od ameriških volitev. Kar zadeva Američane, smo približno že spoznali, kakšna je politična razlika med njihovo levico in desnico ter obratno, pri Kitajcih pa moramo šele izkusiti razliko med komunistično partijo na čelu dinamičnega gospodarstva in komunistično partijo v razmerah gospodarskega nazadovanja. Bo dojela, da se mora spremeniti? In če bo to dojela, a ji vse skupaj ne bo ugajalo, bo kljub temu ostala miroljubna in pripravljena sodelovati s preostalim delom sveta?

Zato je treba spremljati kitajski partijski kongres in se naučiti nekaj imen ljudi, ki prihajajo na vrh piramide oblasti. Kajti ni pomembno, ali je mačka kitajska ali ameriška, pomembno je, da s svojimi ostrimi kremplji ne napada oči drugih. Kar zadeva miši, pa naj se nikar vse ne ujamejo v isto past. Ni pomembno, ali so sive ali rjave, pomembno je, da jih bo dovolj.