Široko zaprte oči

Kazensko ovadena inšpektorja še vedno delata. Imamo vse razloge za strah pred novimi požari.
Fotografija: Saga s kupi razpadajočih odpadkov na pogorišču, ki so si ga skupaj z bližnjim zemljiščem za svojo deponijo zdaj izbrali še lokalni gradbinci, se nadaljuje. FOTO: Simona Fajfar
Odpri galerijo
Saga s kupi razpadajočih odpadkov na pogorišču, ki so si ga skupaj z bližnjim zemljiščem za svojo deponijo zdaj izbrali še lokalni gradbinci, se nadaljuje. FOTO: Simona Fajfar

Še dobro, da je letošnje poletje mokro, če ne bi bilo, bi v Ekosistemih spet zagorelo, tokrat odpadki, ki niso pogoreli v lanskem požaru. Glavnina jih je leto po obsežnem požaru, ki je popolnoma uničil obrat in opremo podjetja, še vedno na pogorišču, nezaščitenih in pod nikogaršnjim nadzorom.

Kaj več kot to, da je bil vzrok požara v obratu za proizvodnjo lesnih sekancev in drugih trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov samovžig, o dogodku ni znanega. Ne vemo niti, koliko odpadkov je zgorelo, ker so zublji požrli upravno stavbo z dokumentacijo, niti kaj je zgorelo. Med odpadki gotovo niso bili le nenevarni, saj smo videli goreti železniške pragove, ki zaradi strupenega premaza veljajo za nevaren odpadek. A ker jih inšpektorji v svojih predhodnih obiskih podjetja niso videli, jih tam zanje nikoli ni bilo.

Gasilci so požar krotili štiri dni, dimna koprena je več dni vztrajala nad novomeško kotlino in se raztegnila tudi do šentjernejskega polja in Bele krajine. Podtalnica, voda v dveh vodnjakih in bližnja Krka sta bili po požaru onesnaženi s težkimi kovinami, pesticidi, zdravili in hormonskimi motilci. Zadnje analize kažejo, da je stanje vode, ki se steka na bližnja kmetijska zemljišča, in vode iz vodnjakov precej boljše, strokovnjaki za javno zdravje pa so – kdo ve, na podlagi katerih vhodnih podatkov – ocenili, da požar ni pustil dolgotrajnih posledic za zdravje prebivalcev.

Saga s kupi razpadajočih odpadkov na pogorišču, ki so si ga skupaj z bližnjim zemljiščem za svojo deponijo zdaj izbrali še lokalni gradbinci, se nadaljuje. Podjetje bi odpadke moralo odpeljati že davno, a se z različnimi izgovori poskuša znebiti odgovornosti. Po enoletnem čakanju so se na okoljskem inšpektoratu zavedeli, da bodo odpadke morali odstraniti oni, račun pa bi izdali Ekosistemom. A glede na nejasno finančno sliko podjetja se lahko zgodi, da ga ti ne bi poravnali. V tem primeru bomo odstranitev odpadkov morali plačati davkoplačevalci.

To bi bila visoka cena za ločeno zbiranje in predelavo odpadkov, kot so se jo desetletje šli v Ekosistemih; nenehno so spominjali prej na nezakonito deponijo kot na legalni obrat. A približno enako, kot je za sedanje razmere krivo podjetje, proti kateremu poteka sodna preiskava zaradi suma povzročitve splošne nevarnosti in obremenjevanja okolja, so zanje odgovorni državni in občinski uslužbenci, ki so kljub opozorilom in prijavam lokalne civilne iniciative široko zaprtih oči spremljali kršitve podjetja. Upravna inšpektorica je izpostavila štiri, ki so opustili dolžna ravnanja in prikrajšali javni interes; dva je kazensko ovadila.

Kaj so storili nadrejeni? Proti gradbenemu in okoljskemu inšpektorju je bil uveden disciplinski postopek in interni nadzor nad delom v letošnjem letu. Nekdanji v. d. vodje direktorata za okolje je že prej zapustil ministrstvo za okolje, uslužbenec Upravne enote Novo mesto pa je dobil opozorilo pred redno odpovedjo zaposlitve. Morda se trojici tresejo hlače, a še naprej lahko odločajo v podobnih postopkih, inšpektorja pa nadzorujeta podjetja, ki ravnajo z odpadki. Pri tem se spet lahko zgodi – na razširjeno prakso okoljske inšpekcije opozarja upravna inšpektorica –, da po koncu ugotovitvenega postopka ne bosta ukrepala. Imamo vse razloge za strah pred novimi požari.