Sistem, v katerem se ne da preživeti z delom, je gnil

Po novem je minimalna plača 638 evrov neto, povprečna pa 1127 evrov. Dve tretjini zaposlenih ima plače v tem razponu.

Objavljeno
22. marec 2018 17.51
Posodobljeno
23. marec 2018 05.00
sipic/MNENJA/SOBOTNA
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Drži, da je brezposelnih iz meseca v mesec manj, a hkrati drži, da na vrata humanitarnih organizacij še vedno trka veliko ljudi. Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje vsak dan prejme od 30 do 50 prošenj za pomoč, vse več jih pošiljajo ljudje, ki so zaposleni. Za polovični delovni čas, kot espeji ali pa so po dolgotrajni brezposelnosti le našli službo, vendar so zato kar naenkrat ostali brez subvencij za stanarino in šolsko prehrano, višji je račun za vrtec, otroških dodatkov je veliko manj. Plačati morajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in RTV-prispevek, kar jim kot prejemnikom denarne socialne pomoči ni bilo treba. Pa seveda so tu še dolgovi za nazaj, ki jim jih niso mogli trgati od socialnih transferjev.

Anita Ogulin, ki vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje in je ena tistih, ki najglasneje opozarja na socialne stiske v državi, predlaga, da bi pristojni pokazali posluh z določenimi ukrepi, ki bi omogočili prehodno obdobje in tem ljudem omogočili, da bi se postavili na svoje noge.

A če pogledamo širšo sliko, je bistvo problema drugje – v vrednosti dela. Po novem je minimalna plača 638 evrov neto, povprečna pa 1127 evrov. Čeprav govorimo o petodstotni gospodarski rasti, imata dve tretjini zaposlenih plače v tem razponu. In kot se strinja tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, je to ključni problem Slovenije. V tem, koliko znaša povprečna plača in kakšen delež prebivalstva je pod to številko. Kot se je izrazila, bo eden glavnih izzivov v prihodnosti nov družbeni dogovor in znotraj njega vprašanje, kako bomo v državi delili ustvarjeno.

Za vse, ki se v volilni kampanji podajajo v bitko za državni zbor in upajo, da bodo odločali v prihodnji vladi, je izzivov na tem področju še dosti več. Treba se je vprašati o dohodninskih razredih in koliko je v Sloveniji obremenjeno delo. Mnogi zagovarjajo manjše obremenitve plače, za zdaj pa ni bilo slišati kaj dosti pojasnil o tem, kako denar, ki bo s tem izpadel, v državno blagajno dobiti na drug način.

Kdo si ne bi želel, da bi bila gospodarska rast še naprej visoka in stabilna, da bi bila ekonomija konkurenčna in bi se razvijala? A očitno je treba precej narediti še na drugi strani. Spomnimo se, kako ostro so delodajalci nasprotovali predlogu za zvišanje minimalne plače s 614 evrov neto (kar je pod mejo tveganja revščine za samsko osebo) na 638 evrov, kolikor znaša po novem. Podatek, da minimalno plačo prejema 35.000 zaposlenih, je zgovoren sam zase.

Ne glede na to, s kakšnimi odstotki se bo država hvalila na makroekonomski ravni, bo ena najpomembnejših nalog prihodnje vlade doseči, da bodo razcvet čutili tudi državljani. In ustvariti razmere zaposlenim, da bodo s svojimi dohodki lahko dostojno preživljali družine.