Galerija
Skupinska kazen
Če na ministrstvu za finance vedo, kako se prevare dogajajo, bi jih lahko preprečili tudi drugače.
shutt-davki
Podatki so pomembni. Na ministrstvu za finance so dobili najnovejšo dosegljivo statistiko o odmeri dohodnine, torej za leto 2016, čeprav v tem času še ni dokončna, jo proučili, upoštevali pripombe iz javne razprave, se pogovorili z »deležniki« in zrahljali zanko, ki jo pripravljajo za zavezance s pavšalno obdavčitvijo.
Na ministrstvu za finance so julija načrtovali, da bodo na zavezance, ki uporabljajo avtomatično priznane odhodke, pritisnili bolj, kot napovedujejo po novem razmisleku. Zdaj veljavne 80-odstotne normirane odhodke so sprva nameravali znižati na 60 odstotkov. Po novem namesto le 60-odstotnih avtomatičnih stroškov predlagajo 70-odstotne, pavšalisti z dohodki iz dejavnosti pa bodo imeli kot vsi drugi zavezanci za dohodnino tudi pravico do posebnih osebnih olajšav. Ministrstvo za finance jih namreč s spremembami v sistemu vrača na dohodninsko lestvico z različnimi davčnimi stopnjami, medtem ko zdaj od davčne osnove plačujejo 20-odstotno dohodnino, dohodki iz dejavnosti pa ne štejejo v letno davčno osnovo, če imajo še druge obdavčljive vire.
Z manjšim deležem avtomatičnih stroškov se bo spremenilo tudi izhodišče za obračun socialnih prispevkov. Normiranci pravne osebe tako ali tako plačujejo 19-odstotni davek od dohodkov pravnih oseb – ker bodo normirani odhodki nižji, bo osnova za odmero davka višja.
Po pojasnilih ministrstva za finance ne gre drugače, kakor da sistem pavšalne obdavčitve prenovijo, češ da so se zlorabe ugodne obdavčitve, ki jo zagotavlja pavšalni pristop, tako razrasle, da jih samo s popravki v sistemu ni mogoče preprečiti. Pri tem kot primer izpostavljajo povezane osebe, ki medsebojnega razmerja ne priznajo, prihodke pa porazdrobijo tako, da vsak člen v verigi izpolnjuje merila za ugodno pavšalno obdavčitev. Na ministrstvu poudarjajo, da se v primeru povezanih oseb prihodki seštevajo, »zavezanec pa vedno lahko dokazuje, da je njegov primer pristen« in prek sheme poslovanja ne izkorišča ugodnega sistema normiranih odhodkov.
Kot pojasnjujejo predlagatelji, z manj ugodnim sistemom pavšalne obdavčitve merijo tudi na »obsežen pojav nezakonitih praks na trgu dela«, ko pavšalisti za delodajalca delajo kot s. p., čeprav so po vseh pravilih v delovnem razmerju. Ta problem bi sicer morala urediti delovna inšpekcija, za davčne prevarante je pristojna finančna uprava – če na ministrstvu za finance vedo, kako se prevare dogajajo, bi jih morda lahko preprečili tudi drugače.
Po podatkih iz davčnih obračunov za leto 2016 je 30.400 normirancev z dohodki iz dejavnosti plačalo okoli 33,7 milijona evrov dohodnine, 1044 pravnih oseb je dobilo račun za 1,3 milijona davka. Po izračunih, ki so jih na ministrstvu naredili za prvotni predlog, bodo s posegi v pavšalni sitem zbrali okoli 10,2 milijona evrov dodatne dohodnine in 2,2 milijona evrov davka od prihodkov pravnih oseb. Novih izračunov še niso objavili, najbrž bodo manj ugodni za javno blagajno, a z njimi ne bomo dobili odgovora na vprašanje, zakaj račun za obračun z zlorabami v sistemu izdajajo vsem zavezancem, kot skupinsko davčno kazen, namesto da bi pritisnili na tiste, ki ga zlorabljajo.
Na ministrstvu za finance so julija načrtovali, da bodo na zavezance, ki uporabljajo avtomatično priznane odhodke, pritisnili bolj, kot napovedujejo po novem razmisleku. Zdaj veljavne 80-odstotne normirane odhodke so sprva nameravali znižati na 60 odstotkov. Po novem namesto le 60-odstotnih avtomatičnih stroškov predlagajo 70-odstotne, pavšalisti z dohodki iz dejavnosti pa bodo imeli kot vsi drugi zavezanci za dohodnino tudi pravico do posebnih osebnih olajšav. Ministrstvo za finance jih namreč s spremembami v sistemu vrača na dohodninsko lestvico z različnimi davčnimi stopnjami, medtem ko zdaj od davčne osnove plačujejo 20-odstotno dohodnino, dohodki iz dejavnosti pa ne štejejo v letno davčno osnovo, če imajo še druge obdavčljive vire.
Z manjšim deležem avtomatičnih stroškov se bo spremenilo tudi izhodišče za obračun socialnih prispevkov. Normiranci pravne osebe tako ali tako plačujejo 19-odstotni davek od dohodkov pravnih oseb – ker bodo normirani odhodki nižji, bo osnova za odmero davka višja.
Po pojasnilih ministrstva za finance ne gre drugače, kakor da sistem pavšalne obdavčitve prenovijo, češ da so se zlorabe ugodne obdavčitve, ki jo zagotavlja pavšalni pristop, tako razrasle, da jih samo s popravki v sistemu ni mogoče preprečiti. Pri tem kot primer izpostavljajo povezane osebe, ki medsebojnega razmerja ne priznajo, prihodke pa porazdrobijo tako, da vsak člen v verigi izpolnjuje merila za ugodno pavšalno obdavčitev. Na ministrstvu poudarjajo, da se v primeru povezanih oseb prihodki seštevajo, »zavezanec pa vedno lahko dokazuje, da je njegov primer pristen« in prek sheme poslovanja ne izkorišča ugodnega sistema normiranih odhodkov.
Kot pojasnjujejo predlagatelji, z manj ugodnim sistemom pavšalne obdavčitve merijo tudi na »obsežen pojav nezakonitih praks na trgu dela«, ko pavšalisti za delodajalca delajo kot s. p., čeprav so po vseh pravilih v delovnem razmerju. Ta problem bi sicer morala urediti delovna inšpekcija, za davčne prevarante je pristojna finančna uprava – če na ministrstvu za finance vedo, kako se prevare dogajajo, bi jih morda lahko preprečili tudi drugače.
Po podatkih iz davčnih obračunov za leto 2016 je 30.400 normirancev z dohodki iz dejavnosti plačalo okoli 33,7 milijona evrov dohodnine, 1044 pravnih oseb je dobilo račun za 1,3 milijona davka. Po izračunih, ki so jih na ministrstvu naredili za prvotni predlog, bodo s posegi v pavšalni sitem zbrali okoli 10,2 milijona evrov dodatne dohodnine in 2,2 milijona evrov davka od prihodkov pravnih oseb. Novih izračunov še niso objavili, najbrž bodo manj ugodni za javno blagajno, a z njimi ne bomo dobili odgovora na vprašanje, zakaj račun za obračun z zlorabami v sistemu izdajajo vsem zavezancem, kot skupinsko davčno kazen, namesto da bi pritisnili na tiste, ki ga zlorabljajo.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji