Slab dan za demokracijo

Zdelo se je, da politične stranke komaj čakajo, da bo »cirkusa« konec.
Objavljeno
15. april 2013 21.09
CROATIA-EU-ENLARGE-PARLIAMENT-VOTE
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Nedelja je bila na Hrvaškem lep, sončen dan. Vendar je, ko se je prevesila v večer, po besedah analitikov postala pravzaprav slab dan za demokracijo na Hrvaškem.

Prve volitve predstavnikov v evropski parlament so na Hrvaškem namreč minile v znamenju rekordno majhne udeležbe. Na volišče je odšel le vsak peti od skupaj 3.740.951 volivcev. Nič manj ni nepomemben niti podatek, da je bilo med oddanimi kar 38.000 (pet odstotkov) neveljavnih glasovnic. Ob dvajsetodstotni udeležbi omenjenih pet odstotkov še zdaleč ni zanemarljivih.

Očitki letijo na politični vrh, ki ni bil pripravljen prisluhniti predlogu, da bi »zgodovinske, prve volitve hrvaških predstavnikov v evropski parlament« izvedli skupaj z lokalnimi volitvami, ki bodo čez mesec dni. Računica se vladajoči SDP, ki se je v bitko za evropske stolčke podala v koaliciji SDP-HNS-upokojenci (zaradi zdrah brez istrskega IDS, ki je sicer del koalicije Kukuriku), pač ni izšla.

Le malo opazovalcev si namreč zna pojasniti, kako se je lahko zgodilo, da si Hrvaška tako močno želi v Evropo, da ne mine dan, ko se domača politika ne bi hvalila s pohvalami, ki jim jih namenjajo v Bruslju; po drugi strani pa je popolnoma zapravila priložnost za predstavitev Evrope kot prihodnje domovine Hrvatov in hrvaške vloge v novi skupnosti. Navsezadnje tudi kampanje ni bilo. Od časa do časa se je dozdevalo, kot da politične stranke komaj čakajo, da bo »cirkusa« konec.

Poraz vladajoče koalicije, na čelu z SDP, je bil pravzaprav pričakovan. Porazi vladajočih elit, kot nekakšna kazen za reforme, ki jih morajo izvajati na domačem terenu, se skoraj redno dogajajo na evropskih volitvah. Hrvaška pač ni bila izjema.

Na drugi strani so »igro« odigrala dogajanja in zdrahe na zelo živahnem notranjepolitičnem parketu. Najbrž bo res, da je veliko nepopularnih in nevšečnih reform med volivci povzročilo blokado in odpor do vladajoče oblasti Kukuriku. Opozicija, na čelu s HDZ, pa tudi igra svojo igro, s katero želi povrniti načeti ugled HDZ.

Vendar bolj kot to preseneča uspeh Ruže Tomašić, šefice ekstremne desne Hrvaške stranke prava – Ante Starčević (stranka je bila na evropskih volitvah koalicijska partnerica HDZ), ki je dobesedno pometla s konkurenco in dobila skoraj 65.000 glasov; deset odstotkov več kot priznani hrvaški diplomat Andrej Plenković, sicer član HDZ. Še najbolj zanimivo pa je, da je bila Tomašićeva edina poslanka hrvaškega sabora, ki je pred časom svojo roko dvignila proti vstopu Hrvaške v EU. Zdaj bo eno leto zastopala interese Hrvaške v evropskem parlamentu.

Zgodovinske volitve bodo na Hrvaškem zelo hitro pozabljene. Očitki, da se jih je udeležila le petina najbolj obveščenih, preostalih 80 odstotkov volivcev pa da na volišča ni odšlo, ker so bili »še bolje obveščeni«, se bodo ponavljali nemara le še kak dan ali dva. Dober milijon evrov je zapravljen, bo pa morda nov milijon, namenjen prihajajočim lokalnim volitvam, ki bodo – vsaj tako kaže – prevzele vlogo evropskih volitev, porabljen neprimerno bolje.