Slavna Slovenija

Ko so se pred nekaj leti na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu v vlogi častne gostje pojavili Finci, so se zelo prepričljivo predstavili kot duhoviti in strastni bralci, ki so ob šarmantnem razgrinjanju svoje kulture pripravljeni zabavati sebe in druge. Odšli so kot zmagovalci, število njihovih prevodov v nemščino se je od takrat zvišalo za skoraj polovico. Zdi se, da bo pred podobno nalogo zelo kmalu Slovenija.

Če se bo uresničilo tisto, o čemer šepetajo v založniških krogih, namreč da bo Slovenija častna gostja leta 2021 ali 2022, bo naloga jasna: narediti vse, da se dežela pesnikov, butična dežela, utemeljena na moči besede, predstavi sodobno, vzbudi pozornost globalne skupnosti in iztrži več vsega, več prevodov, več turizma, več priznanja in zakaj ne – več slave.

Na prvi pogled vsaj po založniški plati to ne bi smelo biti pretežka naloga. Gruzija, ki hrabro prihaja ob Majno prihodnje leto, ima sto založb, Slovenija vsaj po statističnih podatkih veliko več, slovenske založbe so bile pri pridobivanju subvencij za prevod in izdajo literarnih del v programu Kultura pred leti med najuspešnejšimi v Evropski uniji, po številu izdanih knjig na prebivalca je Slovenija povsem v vrhu med evropskimi državami, tudi slovenska knjigoljubnost oziroma strastno obiskovanje mreže javnih knjižnic je uradno potrjeno z ustreznimi podatki.

Neizogibno bo le eno, harmoničen nastop. Organizatorji bodo morali od vsega začetka vedeti, kaj želijo sporočiti svetu (in Nemčiji) in kaj želijo doseči, ne bo dovolj imeti le dovoljšnje število zanimivih knjig za prevode v tuje jezike, ampak vedeti, kako hočemo, da nas vidijo drugi. Frankfurtski sejem je po besedah njegovega direktorja »največji mednarodni sejem vsebin«. Smo dobri? V igri videzov? In tudi zares, pri vsebinah?