Slepi zmenki

Kupujemo stanovanje. Svetovni splet je največji nakupovalni center, ki oglašuje nepremičnine z vseh zornih kotov. Pa nam tudi na misel ne pride, da ne bi šli sami na lice mesta in si pogledali, kako je stanovanje videti v naravi, kje v hiši leži, kakšni so hodniki, ki vodijo do njega, kako svetlo je, ali gleda na zid sosednje stavbe ali na zelenilo vrta. Kakšno energijo oddaja, ali ga bomo začutili.

Živimo v času, ko je najbolj logično, da si potrošniki praktično vse, kar kupujemo, prej skrbno ogledamo. Oblačila, obutev, avtomobil, pohištvo. Celo če kupujemo prek spleta, se prej odpravimo med otipljive police v stvarno trgovino. Kljub gospodarski krizi je trg zasičen z raznovrstno ponudbo.

Tudi pri nepremičninah so mimo časi, ko so ljudje odločali o nakupu stanovanja zgolj na podlagi načrtov, tlorisov in lačno razgrabili vse, kar se je gradilo ali šele nameravalo graditi. Zdaj se nepremičnina, v kateri bomo nemara živeli desetletja in bomo zanjo odšteli pretekle in prihodnje prihranke, pač kupuje drugače. Zato je zahteva, ki se je začela valiti skozi javne odzive na prodajo stanovanj na ljubljanskem Brdu, povsem razumljiva.

In obratno. Nerazumljivo je mencanje investitorja, državnega stanovanjskega sklada, ki je zaprl vrata soseske pred radovednimi potencialnimi kupci. Res je, poleti je organiziral štiri dni odprtih vrat in stanovanja si je ogledalo okoli 700 ljudi. A niso šla vsa stanovanja za med že v prvi ponudbi, dobra polovica jih je ostala. In ko so se pred drugim izborom zaslišale glasne zahteve po novem odpiranju vrat, bi moral sklad narediti vse, da jim ustreže.

Iz izbora v izbor bo namreč več interesentov, ki Brda niso videli od znotraj, ker morda tedaj o soseski še niso niti sanjali. A zanje medijski teaser ne bo dovolj, potrebna bosta očesni stik in osebna izkušnja. Taki so pač sodobni prijemi učinkovitih tržnikov.

Tudi pojasnilo direktorja sklada Žige Andoljška o delitvi odgovornosti z izvajalci del soseske Brdo – sklad namreč stanovanj še ni prevzel in ne more prosto razpolagati z njimi – zveni kot izgovor. Res po zakonu o varstvu kupcev stanovanj investitorju ni treba postaviti nepremičnine na ogled, nikjer pa ne piše, da je ne sme. Možnost ogleda sicer obljublja, a šele po primopredaji, torej ne prej kot v dveh, treh mesecih. Dotlej bodo vsaj trije izbori mimo.

Sklad bi moral tudi v tej fazi vložiti več energije in magari skupaj z izvajalcem stuhtati ustrezno rešitev, saj bi si s tem pridobil zaupanje in lojalnost kupcev, odpadli bi dvomi in sumničenja o kakovosti gradnje. Ne kaže pozabiti, da sklad vendarle ni navaden zasebni investitor, ampak državna institucija, zrasla iz stanovanjskega denarja državljanov. In da bo stanovanja moral prodati. Čim prej.

Ogled je za zdaj samo privilegij izbranih kupcev, po podpisu pogodbe se bodo lahko prvič srečali s svojim stanovanjem. Če komu ne bo všeč, ker si je z vzorčnim ustvaril napačen vtis, poti nazaj ni več. No, kupec si lahko premisli, a se poslovi od varščine. Situacija, kakršne si sklad ne bi smel privoščiti, če si je prizadeval za to, da bo Zeleni gaj v vseh pogledih boljši od drugih njegovih projektov, s katerimi služijo – odvetniki.