Socialdemokratska Nemčija Angele Merkel

Po nedeljskem kongresu, ki nemški SPD vendarle dovoljuje pogajanja o še eni veliki koaliciji s konservativno unijo Angele Merkel, si ni oddahnil le socialdemokratski prvak Martin Schulz. Tudi dolgoletni kanclerki zdaj najverjetneje ne bo treba izbirati med Scilo manjšinske vlade in Karibdo novih volitev. Ne eno ne drugo sredinski Nemčiji ne bi zagotavljalo stabilnosti v notranje- in zunanjepolitično izjemno zahtevnih časih.

Politična stabilnost Nemčije še ni docela rešena po tesnem porazu socialdemokratskih upornikov proti še eni veliki koaliciji krščanskodemokratske prvakinje. Po zaključku koalicijskih pogajanj bodo končno besedo dobili člani SPD in tudi mnogi med njimi so zaskrbljeni zaradi slabih volilnih rezultatov po zadnjem sovladanju s konservativci. A največjo nemško levo stranko odlikuje državniška odgovornost, njeni voditelji pa poudarjajo, da so že med sondiranjem terena za vladna pogajanja uveljavili številne socialne in druge programe. Nemčiji se zato še pred velikonočnimi prazniki obeta proti levi sredini pomaknjena velika koalicija, če se ne bo spet zalomilo med nasprotnima političnima poloma SPD in CSU. Po lastnih odmevnih porazih na septembrskih volitvah in sredi cvetočega gospodarstva pa bavarski in vsenemški konservativci, ki se radi postavljajo z nazivom ljudski, soglašajo, da solidna gospodarska rast omogoča več blaginje vsem.

Pod vplivom levosredinskega francoskega predsednika se spreminja tudi nemška evropska politika. Konservativci bodo še naprej vztrajali pri odgovornosti vsake države za solidne javne finance, a jim teh bojev ni treba več bojevati in jih ne zahteva niti Emmanuel Macron. Skupna francosko-nemška izjava ob 55. obletnici zgodovinske elizejske pogodbe kaže, da si bosta Berlin in Pariz prizadevala za poglobitev medsebojnega sodelovanja. Še preden bi se ji pridružili socialdemokrati, Merklova skupaj z Macronom napoveduje usklajevanje pravnih sistemov obeh osrednjih evropskih držav in prava EU, skupno krepitev konkurenčnosti ter gospodarsko, proračunsko, socialno in zunanjepolitično-varnostno približevanje.

Migrantska kriza je v samem osrčju političnih težav vseh članic prihodnje nemške vlade, zato bo njena rešitev v interesu vseh. Prepirov pa morda ne bo konec niti po verjetni sklenitvi že tretje velike koalicije Angele Merkel – že zato, ker tako njeni politični prijatelji kot nasprotniki domnevajo, da bo njena četrta vlada tudi zadnja. Še preden bi kanclerka sama sebi postavila zgornje meje, se razplamteva boj za njeno politično dediščino. A bi se lahko nadobudni nasledniki že iz dosedanje kariere vzhodnonemške pastorske hčere in znanstvenice, ki se je morala med drugim soočiti s svetovno finančno, evrsko dolžniško, begunsko in brexitovsko krizo, naučili, da je treba biti v nemški kanclerski palači pripravljen na vse.