Špekulantski raj

Opozoril, da kljub številnim ovadbam za bančni kriminal še ni odgovarjal noben bančnik, smo že vajeni, a kot kaže, stanje tudi na področju zlorabe notranjih informacij ni nič boljše. Pravzaprav je še slabše, saj v vseh teh letih številne kazenske ovadbe, ki jih je podal regulator, niso dočakale sodnega epiloga. Mnoge so medtem zastarale, v vsaj dveh znanih primerih bi se zaradi počasnosti sodnih mlinov to lahko zgodilo kmalu, kar kaže, da je Slovenija zaradi nekaznovanja takšnih ravnanj še vedno špekulantski raj.

Nedopustno je, da v desetih letih, kolikor traja rok zastaranja zlorabe notranjih informacij, pristojne institucije postopkov proti osumljenim osebam niso sposobne pripeljati do pravnomočne sodbe. Res je, da tudi insajderji z vključevanjem slamnatih členov in brisanjem sledi pri svojih zlorabah postajajo vse bolj iznajdljivi, a te operacije vendarle niso tako zapletene, da v desetih letih ne bi bilo mogoče razvozlati, ali se je nekdo s tem okoristil ali ne. To seveda ne pomeni, da mora biti sodba nujo obsodilna, pomembno pa je, da se na tem področju vendarle začne vzpostavljati sodna praksa.

Pri tem bi bilo v primeru ugotovljenih zlorab verjetno treba razmišljati o kakšni resnejši sankciji kot le o nekajmesečni pogojni kazni, kot se to zdaj nakazuje v primerih na prvi stopnji. Zloraba notranjih informacij še zdaleč ne pomeni, le morebitno finančno korist tistega, ki je na podlagi take informacije kupil ali prodal delnice, ali pa takšno informacijo razkril nepooblaščeni osebi, ampak ima veliko širši vpliv. Takšne zlorabe udeležence trga kapitala postavljajo v neenakopraven položaj in s tem na ta trg vnašajo negotovost in nezaupanje. In z nesankcioniranjem teh špekulacij država udeležencem preprosto sporoča, da so omenjene finančne malvarzacije kljub škodljivim posledicam dovoljene.