Sporočilo Trumpu

Prostotrgovinski sporazum EU z Japonsko še ni povsem pod streho in nekaj vprašanj je še nerešenih, a na bruseljskem vrhu z gosti iz Tokia je bil politično zakoličen. S sporazumom, ki odpravlja skoraj vse carine, bo nastalo po gospodarski moči največje prostrotrgovinsko območje na svetu. Povezala se bosta visoko razvita svetovna igralca, ki sta se na trgovinskem področju začela pospešeno zbliževati po prihodu Donalda Trumpa v Belo hišo.

Predvsem Trumpova protekcionistična logika je zbližala obe strani. Čezatlantsko trgovinsko-investicijsko partnerstvo, razvpiti TTIP, je že tako bolj ali manj pokopano. Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström pravi, da je zgolj v – zamrzovalniku. Tudi na Japonskem so nemudoma občutili posledice Trumpove različice gospodarskega izolacionizma in spodkopavanja sporazumov. ZDA so izstopile iz velikega projekta transpacifiškega gospodarskega partnerstva.

Kot odgovor na razvoj na drugi strani Atlantika je EU pospešila pogajanja z Japonsko, Mehiko, južnoameriškim Mercosurjem. Logika je, da si mora Evropa odpirati druga vrata in v času Trumpovega postavljanja zidov graditi nove mostove. Želi se predstavljati ne samo kot jedro liberalnega sveta, zastavonoša človekovih pravic in najodločnejši zagovornik varovanja podnebja, temveč tudi kot goreča zagovornica svobodne trgovine kot motorja rasti in odpiranja delovnih mest. Vsekakor si mora prizadevati za to, da bo čim bolj urejena s trdnimi pravili. Ker so pogajanja na globalni ravni že dolga leta v zastoju, mora EU s svojimi sporazumi čim bolj vplivati na nastajanje novega sistema pravil. Ena od negativnih posledic propadov sporazumov, kakršna sta TTIP ali Ceta s Kanado – lani je bila potrjena po dolgih političnih natezanjih –, bi bila nevarnost, da prevlado v postavljanju novih pravil dobijo drugi igralci, denimo Kitajska.

Zato so takšni sporazumi več kot le odpravljanje carin za evropske sire ali japonske trgovine. So tudi odgovor na rastoči gospodarski nacionalizem. Evropa kaže, da ne glede na slovo svobodni trgovini naklonjenega Združenega kraljestva ohranja dinamiko. Tudi sama si bo morala odgovoriti na mnoga vprašanja, saj se v številnih članicah tako na levici kot na desnici krepijo gibanja, ki vidijo najboljši odgovor na strukturne težave v gospodarskem zapiranju.

Poleg tega je bilo bolj ali manj upravičeno nezaupanje javnosti do trgovinskih pogajanj zlorabljeno za širjenje mitov. Kljub temu je bila ena od koristi tega temeljita javna razprava. Povzročila je, da Bruselj ne more popuščati pri reševanju sporov investitorjev z državo s sistemom arbitraž, ki je za Japonce povsem običajen. Zahteva po pravih investicijskih sodiščih je postala rdeča črta, od katere ne more odstopati. Tudi okoljski, socialni in potrošniški standardi so pod večjim drobnogledom kot kadarkoli prej.

Če se bodo črne slutnje v zvezi s prihodnjim Trumpovim ravnanjem uresničevale, bo Unija že tako morala na novo osmisliti svojo vlogo na svetovnem odru.