Slovenija se rada razglaša za športno velesilo, toda podatki o zdravju prebivalcev v zadnjih dneh znova kažejo manj zmagovalno sliko. Ob današnjem dnevu slovenskega športa se ne odpira le vprašanje, kako je mogoče, da narod z dvema milijonoma prebivalcev redno ustvarja olimpijske prvake in svetovne zvezdnike, temveč tudi, zakaj se ta »športni čudež« ne pozna v vsakdanjem življenju večine. Skoraj 60 odstotkov odraslih je čezmerno hranjenih, več kot 150.000 ljudi ima diagnosticirano sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja pa ostajajo med vodilnimi vzroki smrti, kar razkriva, da je razkorak med podobo športnega naroda in realnostjo javnega zdravja vse večji.
Komentar analizira, kaj ta paradoks pove o političnih prioritetah, odgovornosti institucij in navadah državljanov, ter zastavlja neprijetno vprašanje: ali znamo v Sloveniji šport razumeti tudi kot vzorec za vodenje države in lastno življenje, ne le kot vir ponosa ob kolajnah. Vrhunski šport namreč zahteva jasen cilj, pripravo, strokovnost, izbor najboljših ljudi in odgovornost za rezultat. Kako je s tem v politiki, kako med navadnimi ljudmi?
| Komentarji
Komentarji